| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 56
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza poslovanja in možnosti optimiranja nabavne verige podjetja
Timotej Peter Valcl, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na raziskovanje načrta optimizacije dobavne verige in proizvodnje baterijskih celic podjetja Tesla. Teoretični del zajema ustrezno literaturo o konceptu in managementu dobavne verige, o konceptih vertikalnih in horizontalnih mej podjetja ter o konceptih in načinih analize podjetja. Aplikativni del diplomskega dela se v prvem delu osredotoča na predstavitev in analizo podjetja ter na analizo trenutne dobavne verige proizvodnje baterijskih celic v podjetju. Drugi del se osredotoča na raziskavo načrta za optimizacijo dobavne verige proizvodnje baterijskih celic podjetja ter možne aplikacije njihove rešitve v ostalih podjetjih. Ugotovitve diplomskega dela kažejo, da strategija vertikalne integracije podjetja Tesla za optimizacijo dobavne verige proizvodnje baterijskih celic lahko prinese številne koristi. Načrtovana optimizacija lahko zmanjša stroške, izboljša trajnost podjetja ter prispeva k njegovi uspešnosti. Vendar je treba opozoriti, da ta način optimizacije morda ni primeren za vsa podjetja, saj zahteva velike naložbe v raziskave in razvoj ter dobre poslovne odnose s podizvajalci in dobavitelji.
Ključne besede: dobavna veriga, horizontalne in vertikalne meje podjetja, optimizacija dobavne verige, analiza poslovanja, litij-ionske baterije, električna vozila, Tesla
Objavljeno v DKUM: 11.07.2023; Ogledov: 333; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

2.
Kriminalistični vidiki odkrivanja in dokazovanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Jože Klobasa, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni postopki kriminalistične policije, ki se nanašajo na obravnavo suma kaznivih dejanj, povezanih z nedovoljenim prehajanjem meje ali ozemlja države Republike Slovenije. S pomočjo statističnih kazalcev je prikazan porast zaznanih ilegalnih migracij v obdobju od leta 2016 do leta 2019 na slovensko-hrvaški meji in porast zaznanih kaznivih dejanj na področju tihotapstva ljudi v tem obdobju. Opisana je sprememba kazenske zakonodaje na tem področju, ko je želel zakonodajalec z višanjem zapornih kazni ustaviti trend naraščanja tovrstnih kaznivih dejanj. Za bolj plastično predstavo je podan opis izmišljenega primera, ko policisti med opravljanjem nalog javne varnosti ob državni meji z Republiko Hrvaško zaznajo sum kaznivega dejanja prepovedanega prehajanje meje ali ozemlja države. Za zaznano kaznivo dejanje je opisan predkazenski postopek, omejitve in težave preiskovalcev ter sodelovanje z okrožnim državnim tožilstvom. Opravljen je bil intervju z višjim državnim tožilcem, ki je opisal izzive tožilstva pri dokazovanja tega kaznivega dejanja na sodišču. Ocena tožilstva je, da je sodelovanje tožilstva in policije na tem področju dobro in da ni potrebe po spremembi veljavne zakonodaje. Po naši oceni ima večina obravnavanih kaznivih dejanj iz področja prepovedanega prehajanje meje ali ozemlja države značilnosti, ki jih uvrščajo med organizirano mednarodno kriminaliteto. Zato je pri preiskavi tovrstnih kaznivih dejanj še toliko bolj pomembno usklajeno mednarodno policijsko sodelovanje.
Ključne besede: kriminalistika, kriminalistična policija, organizirani kriminal, kazensko pravo, tihotapljenje ljudi, migracije, prehod meje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 01.03.2023; Ogledov: 576; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (772,92 KB)

3.
Prekrški iz področja nasilja v družini, nedostojnega vedenja ter nedovoljenih prehodov državne meje na območju policijskih uprav Murska Sobota, Novo mesto in Koper med leti 2011 in 2021 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Dominik Fartelj, 2022, diplomsko delo

Opis: V nalogi smo analizirali prekrške nasilja v družini, nedostojnega vedenja ter nedovoljenih prehodov državne meje na območju PU Murska Sobota, Novo mesto in Koper med letoma 2011 in 2021. Preučili smo trend gibanja prekrškov, vpliv števila nedovoljenih prehodov meje na število prekrškov nedostojnega vedenja in nasilja v družini ter ugotavljali vzroke ekstremnega odstopanja. Ugotovili smo, da število nedovoljenih prehodov meje ne vpliva na število prekrškov nedostojnega vedenja in nasilja v družini. Med letoma 2017 in 2018 smo zaznali znaten dvig nedovoljenih prehodov državne meje, predvsem na območju PU Koper in PU Novo mesto, saj migracijske poti preko Republike Slovenije večinoma potekajo preko območij, ki jih pokrivata ti dve PU. Sklepamo, da so vzrok za opisano nestabilne razmere v državah Bližnjega in Srednjega vzhoda, ki jih ljudje zapuščajo zaradi želje po boljšem življenju. Trend upadanja nedovoljenih prehodov je zaznan po letu 2019, kar pripisujemo bolj enotni politiki Evropske unije glede migrantskih vprašanj in povečani prisotnosti Slovenske policije ob državni meji z Republiko Slovenijo in Republiko Italijo. Pri analizi prekrškov nedostojnega vedenja in prekrškov nasilja v družini nismo zaznali ekstremnega odstopanja od povprečja. Število prekrškov nedostojnega vedenja enakomerno pada skozi desetletje, kar pripisujemo večji prisotnosti policistov na javnih krajih, število prekrškov nasilja v družini pa z neizrazitimi odstopanji skozi desetletje ostaja na podobni ravni. Menimo, da bi število nedovoljenih prehodov državne meje v prihodnosti zmanjšali z večjo prisotnostjo policistov Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) pri varovanju zunanjih schengenskih meja. S pogostejšim ozaveščanjem o nedopustnosti nasilja bi pa po našem mnenju sčasoma znižali število prekrškov znotraj družine.
Ključne besede: diplomske naloge, prekrški, policijska uprava, nasilje v družini, nedostojno vedenje, nedovoljen prehod državne meje
Objavljeno v DKUM: 29.07.2022; Ogledov: 722; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

4.
Uporaba brezpilotnih letal za preprečevanje in odkrivanje nezakonitih prehodov čez državno mejo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Klemen Jančar, 2022, diplomsko delo

Opis: Brezpilotna letala so se v zadnjih letih močno spremenila in izboljšala v tehnološkem smislu, saj jih najdemo skoraj na vsakem koraku. Brezpilotna letala so močno olajšala delo in uporabo v civilni sferi, kjer jih uporabljajo na različnih področjih, na primer na področju zaščite in reševanja, nadzora in kmetijstva. Tehnološki razvoj brezpilotnih letal je, v primerjavi s klasično metodo dela, pripomogel k hitrejši in varnejši izvedbi dela ter k zajemu podatkov iz različnih virov. V diplomskem delu smo s pomočjo tuje in domače literature proučevali uporabo brezpilotnih letal za preprečevanje in odkrivanje nezakonitih prehodov čez državno mejo. Dotaknili smo se področja nezakonitih prehodov čez državno mejo v Republiki Sloveniji in predstavili problematiko nezakonitih prehodov. Ugotovili smo, da se število nezakonitih prehodov vsako leto povečuje. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili odgovore prebivalcev iz območij, kjer pogosto prihaja do nezakonitih prehodov čez državno mejo. S pridobljenimi odgovori prebivalcev smo potrdili oziroma zavrnili zastavljene hipoteze, ki se nanašajo na uporabo brezpilotnih letal za preprečevanje in odkrivanje nezakonitih prehodov. Z rezultati ankete smo ugotovili, da so brezpilotna letala primerno tehnično sredstvo za nadzor državne meje ter da je uporaba brezpilotnih letal v primerjavi s helikopterjem bolj učinkovita metoda nadzora državne meje. Prav tako smo ugotovili, da so prebivalci premalokrat seznanjeni z uporabo brezpilotnih letal ter da se premalokrat uporabljajo za nadzor državne meje. Glede na ugotovitve bi lahko policija vlagala več sredstev v uporabo brezpilotnih letal za preprečevanje in odkrivanje nezakonitih prehodov čez državno mejo, saj so nezakoniti prehodi resen problem pri zagotavljanju varnosti države.
Ključne besede: policijsko delo, nadzor državne meje, nezakoniti prehodi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.07.2022; Ogledov: 489; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

5.
Omejevanje ilegalnih prehodov državne meje z Republiko Hrvaško : magistrsko delo
Nejc Krušnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Varnost je dobrina, ki jo moramo varovati. Zagotavljanje stopnje varnosti je odvisno od različnih dejavnikov, in sicer od osebnih izkušenj in finančnih sredstev ter javnih kot zasebnih organizacij, ki zagotavljajo varnost prebivalcem Republike Slovenije. Republika Slovenija je demokratična republika, ki se nahaja v centralnem predelu Evrope, kar pomeni, da Republika Slovenija predstavlja križišče prehoda iz južnega v severni del Evrope. Obravnavana problematika v magistrskem delu temelji na slovenski policiji, njihovih odzivih na omejevanje ilegalnih prehodov državne meje in pooblastilih, ki jih ima policija za omejevanje ilegalnih prehodov državne meje z Republiko Hrvaško. Analizirali smo Zakon o nalogah in pooblastilih policije in Zakon o organiziranosti in delu policije, ki sta osnovna in temeljna zakona o delu in pooblastilih policije. Slovenska policija ima za nadzor državne meje ob meji, na meji in v notranjosti države na razpolago helikopterje, vozila in druge tehnične pripomočke. Slovenski policiji so v pomoč pri nadzoru in omejevanju ilegalnih prehodov državne meje z Republiko Hrvaško tudi slovenska vojska, lokalne samoiniciative, varnostni organi iz tujine in drugo. Najbolj kritično območje s področja ilegalnih prehodov državne meje zagotovo predstavlja slovensko-hrvaška državna meja. Slovensko-hrvaška državna meja je najdaljša državna meja v primerjavi z ostalimi državami, s katerimi meji Republika Slovenija. Zaradi geografske raznolikosti pokrajine ob slovensko-hrvaški državni meji je slovenska policija postavljena pred velik izziv. V magistrskem delu so predstavljeni in opisani primeri kaznivih dejanj s področja nezakonitih migracij in ukrepi za omejevanje ilegalnih prehodov državne meje z Republiko Hrvaško.
Ključne besede: državne meje, ilegalni prehodi, schengensko območje, nadzor meje, policija, policijsko delo, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 03.03.2022; Ogledov: 904; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (923,66 KB)

6.
Pomen vrtca in vloga vzgojitelja pri postavljanju pravil in mej v predšolskem obdobju
Patricija Vrzel, 2018, diplomsko delo

Opis: V predšolski dobi otroka je zelo pomembno postavljanje pravil in mej, saj le-tako lahko sobivamo ter zadovoljujemo njihove in naše potrebe. V teoretičnem delu diplomske naloge je predstavljeno, kako pomembno je postavljanje pravil in mej, na katere načine jih lahko postavimo in kako velik vpliv ima na to vzgojitelj predšolskih otrok v vrtcu. Z raziskavo smo v empiričnem delu raziskali, kdo v skupini in na katere načine postavlja pravila in meje ter zakaj je to tako zelo pomembno za otroka ter kako ukrepajo pri kršenju pravil in ali so pri tem dosledni ter ali pri tem obstajajo razlike glede na starostno skupino, starost strokovnih delavcev in delovno mesto. Vzorec zajema diplomirane vzgojitelje predšolskih otrok in pomočnike vzgojitelja iz vrtcev vzhodne regije. Podatke, ki smo jih zbrali z anketnim vprašalnikom, smo obdelali s pomočjo programa SPSS, pri tem pa smo ugotovili, da obstajajo značilne razlike pri postavljanju pravil in mej v skupini glede na starostne skupine, starost strokovnih delavcev ter delovno mesto.
Ključne besede: doslednost, meje, pravila, predšolski otrok, vrtec, vzgojitelj
Objavljeno v DKUM: 30.03.2021; Ogledov: 864; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (649,21 KB)

7.
Meje neodvisnosti Evropske centralne banke : magistrsko delo
Hana Kosi, 2019, magistrsko delo

Opis: Osrednja tema magistrske naloge se nanaša na pomen in meje neodvisnosti Evropske centralne banke (odslej ECB). Neodvisnost ECB je za njeno delovanje ključnega pomena.Temeljna akta, ki vsebujeta določbe o neodvisnosti ECB, sta Pogodba o delovanju Evropske unije (odslej PDEU) in Protokol (št. 4) o statut Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (odslej Protokol št. 4). ECB je bila med institucije Evropske unije (odslej EU) uvrščena z Lizbonsko pogodbo, ki je stopila v veljavo 1. decembra 2009, s čemer se je poudarila pravna narava ECB. V skladu s strukturo delovanja ECB razlikujemo med petimi vrstami neodvisnosti, ki jih analiziram v magistrski nalogi: institucionalno neodvisnostjo, osebno neodvisnostjo, funkcionalno in operativno neodvisnostjo, finančno in organizacijsko neodvisnostjo ter pravno neodvisnostjo. Kljub neodvisnosti, ki jo uživa ECB, pa se ne more izogniti odgovornosti povezani z njenim delovanjem in izvajanjem nalog. V povezavi z neodvisnostjo ECB je potrebno razumeti tudi vlogo nacionalnih centralnih bank držav članic EU, ki skupaj z ECB tvorijo Evropski sistem centralnih bank (odslej ESCB). Neodvisnost ECB se namreč prenaša tudi na nacionalne centralne banke držav članic EU, spoštovanje neodvisnosti nacionalnih centralnih bank pa je določeno tudi v nacionalnih zakonodajah držav članic EU. Neodvisnost nacionalne centralne banke je tudi pogoj za vstop države članice EU v ekonomsko in monetarno unijo. Osrednji del magistrske naloge obravnava meje neodvisnosti ECB. ECB je namreč, z namenom ohranjanja neodvisnosti in pravilnega delovanja, nosilka določenih privilegijev in imunitet, ki jih ureja Protokol (št. 7) o privilegijih in imunitetah EU (odslej Protokol št. 7). ECB je neodvisna samo v obsegu in za namen, ki jih določajo veljavni predpisi EU in je podvržena sodnemu nadzoru Sodišča EU ter Evropskega računskega sodišča. Ker se vprašanje neodvisnosti v praksi pogosto pojavlja, v tem delu magistrske naloge izpostavljam zadnje odmevnejše primere, ki obravnavajo vprašanje neodvisnosti: zadeva Komisija proti ECB (C-11/00), zadeva Gauweiler (C-62/14) in zadeva Rimšēvičs (združeni zadevi C-202/18 in C-238/18). Pomembno vlogo pri omejevanju neodvisnosti na ravni EU ima tudi Evropski urad za boj proti goljufijam (odslej OLAF). Ne omejuje pa se samo neodvisnost ECB, ampak v skladu z zakonodajo posameznih držav članic EU tudi neodvisnost nacionalnih centralnih bank. V zadnjem delu magistrske naloge analiziram primer iz prakse, ki vključuje Banko Slovenije. Ta je bila leta 2016 predmet nacionalne preiskave, v kateri so med drugim zasegli dokumente in računalniško opremo ECB brez njene predhodne odobritve. Na podlagi tega je bila Sloveniji očitana kršitev člena 2 Protokola št. 7 in kršitev načela lojalnega sodelovanja, v skladu s katerim se države članice EU in EU ter posledično njene institucije medsebojno spoštujejo in pomagajo pri opravljanju svojih nalog. Pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe leta 2009 so se pojavljali številni pomisleki kako bo nov status ECB vplival na njeno neodvisnost, vendar se je ta ohranila v najboljši možni meri. K temu v veliki meri pripomorejo privilegiji in imunitete, vendar samo v obsegu in za namene opravljanja nalog ECB. Sodišče EU se je v preteklosti z vprašanjem neodvisnosti ECB že ukvarjala, v prihodnje pa se bo do njega najverjetneje opredelila tudi v postopku proti Sloveniji, ki se je januarja 2019 začel pred Sodiščem EU ter je z vidika posega v neodvisnost in imunitete ECB ter nacionalnih centralnih bank velikega pomena.
Ključne besede: Evropska centralna banka in Lizbonska pogodba, neodvisnost Evropske centralne banke, odgovornost Evropske centralne banke, meje neodvisnosti Evropske centralne banke, privilegiji in imunitete Evropske centralne banke
Objavljeno v DKUM: 14.10.2019; Ogledov: 1401; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

8.
Spori glede nepremičnin in oblikovanje tožbenih zahtevkov
Eva Goriup, 2018, magistrsko delo

Opis: Tožnik sproži pravdo s tožbo. V njej je postavljen tožbeni zahtevek, o katerem naj sodišče odloči. Bistveno sestavino v pravdnem postopku predstavlja določen tožbeni zahtevek. Določen mora biti tako subjektivno kot objektivno. Tožnik mora natančno opredeliti stranke postopka, ter varstvo, ki ga s tožbo zahteva. Navesti mora vsa relevantna dejstva, in jih podpreti z dokazi, ki bodo podprla zatrjevana dejstva in tožniku pomagala pri dosegu pravnega varstva, ki ga zahteva. Temeljno načelo pravdnega postopka, ki je izredno pomembno v povezavi s spori glede nepremičnin in oblikovanju tožbenih zahtevkov, je načelo dispozitivnosti. Pomeni, da je sodišče na zahtevke strank vezano in mora odločiti v okviru postavljenih zahtevkov. Sodišče ne mora prisoditi torej nič več in nič drugega, kot je tožnik zahteval v tožbenem zahtevku. Tožnik namreč s tožbenim zahtevkom opredeli vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva, s tem pa posledično omeji sodni preizkus sodišča. Drugo pomembno načelo pravdnega postopka, povezano s spori glede nepremičnin in oblikovanj tožbenih zahtevkov, je razpravno načelo. Le stranke so tiste, ki preskrbijo procesno gradivo in sodišče ne more upoštevati procesnega gradiva, ki ga niso predložile stranke. V sodni praksi je veliko primerov, ko tožnik tožbenega zahtevka ne opredeli dovolj natančno in jasno, kar privede do problema, saj sodišča odločajo na podlagi in v mejah postavljenih zahtevkov. Količina nepravilno oblikovanih tožbenih zahtevkov se lahko zmanjša z uporabo metode materialnega procesnega vodstva, ki sodišča pooblašča, da strankam pomagajo navesti vsa potrebna pojasnila, da se ugotovi sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembna za sodno odločbo. Pri tem pa ni začrtane jasne spodnje meje, kdaj sodišče mora poseči po metodi materialnega procesnega vodstva in zgornje meje, kdaj sodišče ni več upravičeno pomagati ter voditi stranko. V sodni praksi, je glede določenih tožbenih zahtevkov sodna praksa jasna in ustaljena. Pri nekaterih je pa še zmeraj sporno, kako točno morajo biti oblikovani tožbeni zahtevki. V nekaterih primerih je nejasno katere stranke je potrebno zajeti s tožbo, v drugih je sporno katero obliko tožbenega zahtevka mora tožnik v določeni tožbi uporabiti. Ugotavlja se, da se stranke še zmeraj ne zavedajo posledic nepravilno, oziroma pomanjkljivo oblikovanih tožbenih zahtevkov, ki privede do neuspešnega varstva njihovih pravic. Pravno varstvo je v zvezi s spori glede nepremičnin v slovenskem pravu zagotovljeno na različnih pravnih področjih z različnimi vrstami tožb, kar pa lahko stranke zmede, da posežejo po nepravilni obliki tožbenega zahtevka. Veliko tožb si je med seboj tudi zelo podobnih, zato je potrebno biti pozoren pri izbiri zahtevanega sodnega varstva in posledično pravilnemu oblikovanju tožbenega zahtevka. Stvarnopravni spori so pri nas zelo pogosti, zato obstaja potreba po enotni in natančni sodni praksi. Še zmeraj v teoriji kot v sodni praksi zasledimo razhajanja med mnenji glede vsebine pravilnih tožbenih zahtevkov, glede aktivne in pasivne legitimacije za vložitev tožbe ipd. Potrebno bi bilo zasledovati cilj po enotni ureditvi oblikovanja tožbenih zahtevkov v sporih glede nepremičnin, saj bi s tem pripomogli k hitrosti postopka, razbremenitvi sodišč ter znižanju stroškov strank.
Ključne besede: nepremičnina, spor, tožba, tožbeni zahtevek, določenost tožbenega zahtevka, načelo dispozitivnosti, razpravno načelo, meje materialnega procesnega vodstva, oblikovanje tožbenih zahtevkov. 
Objavljeno v DKUM: 16.10.2018; Ogledov: 2007; Prenosov: 393
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

9.
Posamezni vidki postavljanja meja in pravil pri predšolskem otroku z vidika staršev in vzgojiteljev v vrtcu Otona Župančiča Slovenska Bistrica
Saša Štukl, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela Posamezni vidiki postavljanja meja in pravil pri predšolskem otroku z vidika staršev in vzgojiteljev v vrtcu »Otona Župančiča« Slovenska Bistrica je raziskati značilnosti in načine postavljanja meja in pravil pri predšolskem otroku in obenem prikazati razlike in podobnosti med vzgojiteljicami in starši na primeru vrtca »Otona Župančiča« Slovenska Bistrica. V teoretičnem delu smo opredelili pomen družine in vloge staršev za razvoj predšolskega otroka, prav tako smo pojasnili vlogo in pomen meja in pravil za otroka v predšolskem obdobju, razčlenili smo strategije za doseganje spoštovanja postavljenih meja in pravil ter na koncu opredelili vlogo vzgojiteljev in ostalih strokovnih delavcev v vrtcu pri postavljanju meja. V empiričnem delu smo z raziskavo, ki temelji na deskriptivni in kavzalno-neeksperimentalni metodi pedagoškega raziskovanja, prikazali ugotovitve, da vzgojiteljice postavljajo pravila skupaj z otroki, medtem ko starši otrok ne vključujejo, obenem pa smo ugotovili, da so vzgojiteljice bolj dosledne pri mejah in pravilih kot starši.
Ključne besede: avtoriteta, doslednost, kazen, meje, pravila, predšolski otrok, vloga vrtca
Objavljeno v DKUM: 19.07.2017; Ogledov: 1205; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

10.
Objektivne meje pravnomočnosti
Aleša Hartman, 2017, magistrsko delo

Opis: Temeljni cilj vsakega civilnega pravdnega postopka je izdaja pravilne sodne odločbe, s katero se avtoritativno in dokončno uredijo sporna pravna razmerja med strankami tako, da se strankam zagotovi pravno varstvo ogroženih ali kršenih pravic. Posledično se s tem vzpostavi tudi pravni red v družbi. Institut pravnomočnosti omogoča, da postane sodna odločba v določenem trenutku nespremenljiva in zavezujoča. Ker pa pravnomočnost ne velja neomejeno, omejena je namreč z mejami, se pri tem postavljajo vprašanja, kateri deli sodne odločbe postanejo pravnomočni (objektivne meje pravnomočnosti), na koga pravnomočna sodna odločba učinkuje (subjektivne meje pravnomočnosti) in na kateri trenutek se pravnomočnost nanaša (časovne meje pravnomočnosti). V prvem delu magistrskega dela je predstavljen institut pravnomočnosti in njegov pomen za civilni pravdni postopek ter celoten pravni red. Drugi del je namenjen osrednji temi magistrskega dela, predstavitvi instituta objektivnih mej pravnomočnosti. Prikazani so osrednji problemi, s katerimi se pri določanju obsega pravnomočnosti in identitete tožbenega zahtevka srečujeta civilna procesna teorija in praksa. V zadnjem delu magistrskega dela je prikazana primerjalnopravna ureditev instituta objektivnih mej pravnomočnosti, natančneje pravna ureditev v Republiki Hrvaški. Raziskane so podobnosti in morebitne razlike tematike navedenega instituta v obeh pravnih redih. V zaključku magistrskega dela so podani sklepi.
Ključne besede: pravnomočnost, objektivne meje, obseg pravnomočnosti, identiteta tožbenega zahtevka.
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 2457; Prenosov: 388
.pdf Celotno besedilo (721,53 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici