| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 45
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Odvisnost od uporabe kibernetskega prostora med mladimi
Rebeka Jurček, 2019, diplomsko delo

Opis: Kibernetski prostor predstavlja navidezno-omrežni prostor virtualnega računalniškega sveta, ki nam omogoča pobeg iz realnosti, mnogi, predvsem mladostniki, pa se tam počutijo varne. Poleg pozitivnih učinkov, ki jih uporaba elektronskih naprav in kibernetskega prostora nudita, pa so tukaj tudi negativne strani, katere ne smemo spregledati. Zaradi prekomerne rabe elektronskih naprav in kibernetskega prostora se vedno pogosteje, nasploh med mladimi, pojavlja odvisnost. Odvisnost od elektronskih naprav in kibernetskega prostora, je postala ena najbolj aktualnih tem današnjega časa, saj je razvoj tehnologije na vrhuncu.
Ključne besede: diplomske naloge, odvisnost, mladi, kibernetski prostor, meja odvisnosti
Objavljeno: 15.01.2020; Ogledov: 569; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (645,38 KB)

2.
Dopustnost kontrol na notranjih mejah med državami članicami na schengenskem območju
Nika Cesar, 2019, diplomsko delo

Opis: Schengen ali območje brez notranjih meja in s skupno zunanjo mejo, je eden izmed največjih dosežkov Evropske unije, saj omogoča prosto gibanje oseb znotraj tega območja brez, da bi jih na mejah čakale kontrole. Usklajene kontrole se pa izvajajo na zunanji schengenski meji in s tem zagotavlja varnost in preprečuje kriminal. Ker so v letih 2015 in 2016 v Evropo po nezakonitih poteh skušali priti številni migranti je prišlo do migrantske krize, kjer je za azil v EU zaprosilo več kot dva milijona ljudi. To je za Evropsko unijo predstavljalo velik izziv, ki ga še danes ni uspešno rešila. Z migrantsko krizo so se pokazale pomanjkljivosti evropskega azilnega sistema, zaradi česar so nekatere države članice schengenskega območja pričele ponovno uvajati nadzore na svojih notranjih mejah z namenom zaustavitve prihoda prosilcev za azil in drugih migrantov na njihovo ozemlje. Zaradi tega je morala Evropska Komisija začeti oblikovati številne nove ukrepe za učinkovitejšo azilno politiko in s tem spremembo evropskega azilnega sistema, katerega cilj je, da se breme v zvezi z migrantsko krizo porazdeli med vse države članice. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, ali smejo države članice ponovno uvesti kontrole na svojih notranjih mejah, ter pod katerimi pogoji in za kakšno časovno obdobje in kakšen vpliv je imela migrantska kriza na EU in scgengensko območje in s tem na ponovno uvedbo mejnih kontrol, ter ugotoviti, ali obstajajo še kakšni drugi, za prosto gibanje manj ovirajoči ukrepi, ki jih sme uporabiti država za preprečevanje nelegalnih migracij. V tem delu ugotavljam, da lahko države članice schengenskega območja izjemoma in v skrajnih primerih ponovno uvedejo nadzore na svojih notranjih mejah, na podlagi 25. člena Zakonika o schengenskih mejah, pri čemer mora biti uporaba tega ukrepa nujna, obseg in trajanje ukrepa pa mora biti natančno določen. Poleg tega Zakonik Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) še določa uvedbo nadzora na notranjih mejah v v okviru predvidljivih dogodkov (kot so na primer športne prireditve), v primerih, ko je potrebno takojšnje ukrepanje za odzivanje na grožnjo in v primeru izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo splošno delovanje schengenskega sistema zaradi trajnih in resnih pomanjkljivosti v zvezi z nadzorom na zunanjih mejah in če te okoliščine pomenijo resno grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti države. Vendar pa ugotavljam, da nadzori na notranjih mejah na dolgi rok ne predstavljajo rešitve problema v zvezi z migrantsko krizo in množičnim prihodom migrantov na ozemlje Evrope, ampak zgolj ogromne, gospodarske, politične in socialne stroške za EU in za posamezne države članice, zato bi bila potrebna krepitev zunanje schengenske meje, pri čemer bi morale države članice na zunanjih mejah zavrniti vstop v EU državljanom tretjih držav, ki ne izpolnjujejo vstopih pogojev, ter državljanom tretjih držav, ki niso zaprosili za azil v državi članici, na katere ozemlje so prvo vstopili, kljub temu, da so imeli to priložnost.
Ključne besede: Schengen, mejne kontrole, migranti, begunska kriza, zunanja in notranja schengenska meja
Objavljeno: 12.12.2019; Ogledov: 493; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (462,91 KB)

3.
Organiziranost slovenske policije na območju državne meje
Nika Hunski, 2019, diplomsko delo

Opis: Organiziranost slovenske policije na območju državne meje se je po vstopu Republike Slovenije v schengensko območje močno spremenila. Slovenija je sprejela merila in načine varovanja državne meje po schengenskih standardih in zahtevah Evropske unije. Osnovna ideja schengenske ureditve je zagotovitev prostega prehajanja notranjih meja, kar pa pomeni poostren nadzor na območju zunanje meje z Republiko Hrvaško. Posledica tega je bilo povečano število zaposlenih, mejnih prehodov in patrulj, namenjenih varovanju meje. Začela so se številna izobraževanja in dodatna usposabljanja policistov za uporabo nove policijske opreme. Osnovni namen dela policije na območju državne meje je zagotoviti najvišjo stopnjo varnosti države in njenih prebivalcev. Odgovoren organ za opravljanje nalog na območju državne meje je Sektor mejne policije. Njegova temeljna naloga je spoštovanje norme nacionalnega in mednarodnega prava, ki ureja področje prestopanja državne meje. Temeljni principi, ki urejajo to področje v mednarodnem pravu so pravica do svobode gibanja, obveznost sprejema svojih in tujih državljanov ter pravica prepovedi vstopa tujca v državo. Varovanje državne meje policisti opravljajo s patruljiranjem in opazovanjem, po potrebi pa tudi z drugimi oblikami. Njihove glavne naloge in pristojnosti so nadzor in varovanje državne meje, preprečevanje nedovoljenih migracij ter preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov. V diplomskem delu bomo preverili, ali trenutna organiziranost policije na območju državne meje učinkovito zagotavlja dovolj visoko stopnjo varovanja državne meje. S pomočjo statističnih podatkov bomo ugotovili padec oziroma porast kaznivih dejanj, še posebej se bomo posvetili nedovoljenim migracijam, ki so v zadnjih letih največji problem na območju državne meje
Ključne besede: diplomske naloge, policija, državna meja, Schengen, nedovoljene migracije
Objavljeno: 20.08.2019; Ogledov: 421; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

4.
Načini reševanja sporov v zvezi z določanjem meddržavne meje
Anže Žunko, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je skozi poglavja predstavljen postopek kreacije državne meje z izbranimi primeri sodne, arbitražne in druge pravne prakse. Določanje državne meje je eden izmed nadvse zapletenih procesov na področju mednarodnega prava. Še težjo kategorijo predstavlja nadaljno reševanje mejnih sporov, ki iz določanja le-te tudi izvirajo. Gre za izredno široko področje, zato je smiselno problematiko pogledati skozi celoto, ki jo dotična magistrska naloga vsekakor ponuja. Za razumevanje meddržavne mejne problematike je potrebno vsaj temeljno poznavanje pojmov v zvezi z državno mejo in državnimi ozemlji, kakor tudi razumeti možnosti reševanja meddržavnih sporov s področja mejne problematike, za potrebe implementacije znanja v konkretne primere in razumevanje le-teh. Teoretični postopek določanja državnih mej je v magistrski nalogi opisan na način, da bralcu poda sistematičen pregled in jasnost dotičnega področja. Bralcu so skozi poglavja predstavljeni tudi možni načini reševanja mejne problematike med državama. Gre tako za reševanje sporov po diplomatski poti ali sodni poti. Tekom magistrske naloge je moč ugotoviti, da sta slednja načina reševanja mejne problematike tesno povezana in da so bili le redki primeri rešeni bodisi samo po diplomatski, bodisi samo po sodni poti. Skozi dolgotrajne ter za stranke finančno izredno obremenjujoče postopke reševanja mejne problematike, gre v mnogih primerih za prepletanje obeh omenjenih načinov. Glede na dejstvo, da v svetu med državami obstoji znatno število meddržavnih mejnih sporov, je v tej magistrski nalogi izbranih le nekaj različnih, pa vendar iz vidika reševanja le-teh izredno zanimivih in kompleksnih. Predvsem ne gre spregledati mejnega spora med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ki je zaradi neposrednega učinka na državo v kateri živimo bistvenega pomena.
Ključne besede: mejni spor, meddržavni mejni spor, državno ozemlje, kopenska meja, morska meja, načelo uti possidetis, načelo uti possidetis iuris, Meddržavno sodišče v Haagu, ICJ, arbitraža, ad hoch, arbitražni sporazum
Objavljeno: 09.07.2018; Ogledov: 744; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (950,83 KB)

5.
Omejitve lastninske pravice v zasebnem interesu
Ana Krajtner, 2018, diplomsko delo

Opis: Lastnik lahko svojo pravico omeji s pravnim poslom. Prva zasebnopravna omejitev lastninske pravice po volji lastnika, je prepoved odtujitve in obremenitve, ki lastniku prepoveduje razpolaganje s stvarjo in to pomeni, da je njegova nepremičnina res extra commercium-izven pravnega prometa. Prepoved pa velja le za odsvojitev lastninske pravice s pravnim poslom, recimo s prodajno pogodbo. Naslednji institut je odkupna pravica, ki pomeni obvezo lastnika, da odkupnemu upravičencu na njegovo zahtevo proda svojo stvar. Pogodbeno razmerje se tukaj oblikuje že na podlagi izjave odkupnega upravičenca, da kupuje stvar. Oba instituta sta neprenosljiva, nepodedljiva in sta lahko časovno omejena. Naslednjo omejitev lastninske pravice predstavlja pogodbena predkupna pravica, na podlagi katere pridobi predkupni upravičenec pravico prednostnega nakupa stvari, če se lastnik odloči stvar prodati. Lastnik stvari mora predkupnega upravičenca na primeren način obvestiti o nameravani prodaji, pogojih te prodaje ter mu ponuditi prodajo stvari pod enakimi pogoji. Omejitve lastninske pravice pridobijo z vpisom v zemljiško knjigo publicitetne učinke, kar pomeni, da se nihče ne more sklicevati na to, da za obstoj posamezne omejitve ni vedel
Ključne besede: omejitve lastninske pravice v zasebnem interesu, odkupna pravica, pogodbena predkupna pravica, prepoved odtujitve in obremenitve, sosedska politika, imisije, meja
Objavljeno: 06.06.2018; Ogledov: 952; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

6.
Problematika ilegalnih migracij in ukrepi policije zoper njih v Republiki Sloveniji
Lojze Lazar, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavi temeljne pojme: migracije in ilegalne migracije, ki so ena izmed oblik migracij, ter notranjo in zunanjo mejo. Nato so podrobneje predstavijo vzroki in posledice migracij, njihov pojav po svetu ter v Sloveniji. Sledi še podrobnejši pregled ukrepov policije zoper ilegalnih migrantov ter pomembnost varovanja državne meje. Diplomsko delo predstavi še statistične podatke povezane z nedovoljenimi prehodi na območju Republike Slovenije. Globalizacija omogoča hitrejši, bolj dinamičen pretok ljudi, njihovo mobilnost. Ilegalne migracije so se v preteklih letih pojavljale zelo pogosto prav zaradi različnih sprememb na mejnih kontrolah in registraciji tujcev. Migranti so izbirali tudi druge načine, prehode državne meje na nezakonit način. Poznamo migracije preko morja, katere so najpogostejše, po zraku, katere so zelo drage in iz vidika posredništva – tihotapljenje ljudi. Ilegalne migracije so se v Sloveniji v zadnjih desetih letih močno zmanjšale. K temu je prispevalo izboljšanje ukrepov policije na tem področju. Poostreni nadzor državne meje, profesionalno izvajanje izravnalnih ukrepov, izgon oziroma napotitev ilegalnih migrantov nazaj v njihovo matično državo, napotitev drugih oseb v Center za tujce. Izboljšala se je tudi zakonodaja. Zadnji del diplomskega dela predstavi na podlagi zbranih podatkov ugotovitve, ter napotke v praksi za nadaljnjo delo zoper ilegalnih migracij.
Ključne besede: policija, policijsko delo, državna meja, ilegalni prehodi, ilegalne migracije, diplomske naloge
Objavljeno: 20.11.2017; Ogledov: 1480; Prenosov: 290
.pdf Celotno besedilo (992,40 KB)

7.
NEVARNOST SEKULARNE STAGNACIJE V RAZVITIH DRŽAVAH
Daniel Potrč, 2016, diplomsko delo

Opis: Po finančni krizi leta 2008 so številni ekonomisti verjeli, da si bo gospodarstvo hitro opomoglo. Toda to se ni zgodilo. V zadnjih osmih letih gospodarske napovedi zaostajajo tudi za tistimi najbolj pesimističnimi zgodnjimi pričakovanji. Te nevsakdanje razmere so številne ekonomiste spodbudile, da so ponovno začeli razmišljati o konceptu sekularne stagnacije. Teorija sekularne stagnacije je zaživela z Alvinom Hansenom v tridesetih letih minulega stoletja. Teorija opisuje razmere dolgoročne nizke gospodarske rasti in govori o tem, da v določenih okoliščinah nizke obrestne mere niso dovolj, da bi spodbudile povpraševanje. V tem diplomskem delu predstavljamo teorijo sekularne stagnacije in vzroke tega fenomena. Predstavljamo tudi nekatere novejše interpretacije te teorije. V empiričnem delu našega primerjamo teoretične ugotovitve s statističnimi podatki, da bi ugotovili, če obstaja dokaz o sekularni stagnaciji v sodobnih razvitih gospodarstvih. Diplomsko delo zaključujemo s študijo primera Japonske in njenega več kot dve desetletji dolgega boja proti stagnaciji.
Ključne besede: sekularna stagnacija, gospodarska rast, ničelna spodnja meja, agregatno povpraševanje, agregatna ponudba, Alvin Hansen, Lawrence Summers
Objavljeno: 23.03.2017; Ogledov: 789; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (4,21 MB)

8.
Problem stopnje in premera
Telopea Matjašič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavan problem stopnje in premera. Poiskati hočemo največji graf, glede na število njegovih vozlišč, ki bo imel premer k ≥ 1 in največjo stopnjo vozlišč d ≥ 1. Število vozlišč takšnega grafa je navzgor omejeno z Mooreovo mejo: 1 + d sum_{i=0}^{k-1}(d-1)^i. Graf, ki doseže to mejo, imenujemo Mooreov graf. Izkaže se, da je zelo malo grafov, ki dosežejo to mejo, zato se je smiselno osredotočiti na grafe, katerih število vozlišč je blizu tej meji. Iskanje teh grafov poteka na dva načina. Najprej pogledamo kako so z dokazi o neobstoju grafov zniževali zgornjo mejo, nato pa predstavimo nekatere splošne metode s katerimi so izboljševali spodnjo mejo in se na ta način približali Mooreovi meji. Ugotovimo, da je do sedaj znanih le malo grafov, ki so optimalne velikosti oziroma, ki odgovorijo na naš zastavljen problem. Posebej opišemo grafe, za katere je premer bodisi 2 bodisi 3.
Ključne besede: stopnja, premer, Mooreov graf, Mooreova meja.
Objavljeno: 30.08.2016; Ogledov: 483; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (502,18 KB)

9.
Učinkovitost izvajanja denarne politike v okolju »ničelne spodnje meje« obrestnih mer centralne banke
Mateja Pavlič, 2016, magistrsko delo

Opis: Svetovne centralne banke so po finančni krizi v 2007 znižale ključne obrestne mere, ki so do leta 2015 dosegle ravni blizu nič. Nominalna obrestna mera je omejena z ničelno spodnjo mejo, pri kateri je nadaljnje ukrepanje centralne banke z zniževanjem obrestne mere omejeno. Centralna banka ima sicer še vedno na voljo druge ukrepe ekspanzivne denarne politike, s katerimi lahko spodbudi rast gospodarstva in inflacije ob njuni odsotnosti, vendar mora biti za uspešnost teh ukrepov zagotovljena odzivnost obrestnih mer na tovrstne ukrepe. Potencialno odzivnost obrestnih mer oziroma tržnih donosnosti državnih obveznic Nemčije, Italije in Španije na objave makroekonomskih podatkov smo merili s pomočjo regresijske enačbe, s čimer smo želeli prikazati potencial za uspešnost ekspanzivne denarne politike v Evrosistemu, kljub znižanju ključne obrestne mere Evropske centralne banke blizu ničelne spodnje meje po letu 2012. Ugotovili smo, da je odzivnost tržnih donosnosti Nemčije v obdobju ničelne spodnje meje obrestne mere zmanjšana, medtem ko so tržne donosnosti Italije in Španije, kakor tudi nemške tržne donosnosti na daljšem delu krivulje, kljub ničelni spodnji meji obrestne mere še vedno odzivne na objave gospodarskih podatkov.
Ključne besede: denarna politika, ničelna spodnja meja, obrestnih mer, ključna obrestna mera, tržne donosnosti državnih obveznic, Nemčija, Italija, Španija
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 954; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

10.
SODNO UREJANJE MEJE S PREGLEDOM SODNE PRAKSE
Karin Kenda, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena zakonska ureditev sodnega postopka urejanja meje in zajema celovit pregled teorije, s poudarkom in obrazložitvijo na primerih iz sodne prakse. Uvodoma delo opredeljuje tematiko sosedskega prava s kratkim zgodovinskim pregledom urejanja medsosedskih odnosov in predvsem situacije, ko mora konflikt med sosedi reševati sodišče. Poudarek je na enem najbolj tipičnih sosedskopravnih institutov-urejanju meje. Osrednji del diplomske naloge predstavlja sodni postopek ureditve meje, ki ga delimo na nepravdni in pravdni postopek. Za lažje razumevanje sledi primerjava z upravnim postopkom urejanja meje, ki pa ni procesna predpostavka za vložitev predloga za začetek sodnega postopka. Poudarek je na določilih Stvarnopravnega zakonika, ki imenuje tri temeljne kriterije, na podlagi katerih sodišče odloča v mejnih sporih. Ti kriteriji so: močnejša pravica, zadnja mirna posest in pravična ocena in so temelj odločanja v sodni praksi. Nadalje je v diplomskem delu predstavljena vloga izvedenca geodetske stroke, kako le-ta sodeluje s sodnikom na naroku in zunaj njega ter po opravljenem sodnem postopku o sami označitvi meje v zemljiškem katastru. Postopku evidentiranja, sledi krajša predstavitev zemljiškega katastra s poudarkom na definiciji »urejene meje«, ki je kot taka cilj sodnega urejanja meje. Opisan je tudi institut gradnje čez mejo nepremičnine in problematika, ki se v zvezi s tem pojavlja v praksi. Teoretični del se prepleta s praktičnimi primeri iz sodne prakse, kot sekundarnim virom prava, ki konkretizira in razlaga dejanska stanja sodnega urejanja meje.
Ključne besede: meja, ureditev meje, urejena meja, sodni postopek, pravdni postopek, nepravdni postopek, sosedsko pravo, zemljiški kataster, gradnja čez mejo nepremičnine
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 1921; Prenosov: 356
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici