1. Industrija 4.0 in spremembe učnega programa za računovodje in revizorjeDiana Špilak, 2022, magistrsko delo Opis: Industrija 4.0 prinaša na področje računovodstva in revizije številne spremembe, zaradi česar je eno izmed najpomembnejših vprašanj razprava o razvoju interdisciplinarnega znanja in veščin računovodij ter revizorjev. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kakšne spremembe prinaša četrta industrijska revolucija na področje računovodstva in revizije ter kako bi v povezavi z le-temi bilo potrebno spremeniti učni program za omenjena poklica. Na podlagi pregleda literature ugotavljamo, da bodo v prihodnosti računovodje in revizorji morali razvijati veščine in znanja, ki se nanašajo predvsem na masovne podatke ter z njimi povezano podatkovno analitiko, umetno inteligenco, tehnologijo veriženja blokov, računalništvo v oblaku, spletno varnost, prav tako pa bo zaradi spremenjene vloge računovodij, ki bodo v večji meri nudili podporo poslovodstvu pri sprejemanju poslovnih odločitev, poudarek na razvoju mehkih veščin. V magistrskem delu ugotavljamo, da bi bilo potrebno glede na spremembe, ki jih prinaša Industrija 4.0, preoblikovati učni program za računovodje in revizorje na način, da bi navedene teme integrirali v že obstoječe predmete ali pa jih v učni program vključili kot samostojne predmete. Prav tako ugotavljamo, da bi v času študija moral biti večji poudarek na praktičnem izobraževanju in spodbujanju vseživljenjskega učenja.
Ključne besede: Industrija 4.0, računovodstvo, revizija, učni program, masovni podatki, podatkovna analitika, umetna inteligenca, tehnologija veriženja blokov, računalništvo v oblaku, etika, mehke veščine.
Objavljeno v DKUM: 03.10.2022; Ogledov: 577; Prenosov: 100
 Celotno besedilo (1,27 MB) |
2. Vloga veščin zaposlenih na delovnem mestuGregor Stare, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga se nanaša na pomen mehkih in trdih veščin med zaposlenimi. Zanima nas, katera vrsta veščin je delodajalcem pomembnejša, in za katero menijo, da ključno vpliva na uspešnost zaposlenih. Prav tako nas zanima, v kolikšni meri delodajalci svojim zaposlenim omogočajo treninge in usposabljanja ter kako so le ti organizirani. Tema je aktualna zaradi tega, ker se danes vse bolj zavedamo, da ni pomembno zgolj doseči rezultata, ampak je zelo pomembna tudi pot, po kateri bomo želeni rezultat dosegli. V preteklosti je bilo dovolj poznavanje področja dela in posedovanje potrebnega strokovnega znanja, danes pa je treba ogromno pozornosti posvetiti tudi sodelavcem in strankam. Problem se pojavi, ker je v Sloveniji in tudi širše, celoten izobraževalni sistem še vedno zastavljen tako, da daje večji poudarek pridobivanju trdih veščin, mehkih veščin pa ne razvija načrtno, temveč bolj naključno. V magistrski nalogi bomo predstavili teorijo o mehkih in trdih veščinah ter treningu obojih in njunem pomenu. Predstavili bomo rezultate ankete o mnenju delodajalcev o trdih in mehkih veščinah, ter na koncu podali naše mnenje o pomenu obeh ter še neizkoriščenih možnostih za njun razvoj.
Ključne besede: Mehke veščine, trde veščine, trening, zaposleni, delodajalci
Objavljeno v DKUM: 12.03.2021; Ogledov: 1080; Prenosov: 141
Celotno besedilo (1018,02 KB) |
3. MEHKE VEŠČINE Z VIDIKA OSNOVNOŠOLSKIH UČITELJEVKaja Krajnc, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali mehke veščine z vidika osnovnošolskih učiteljev. V teoretičnem delu smo najprej opredelili kompetence in veščine, nato pa smo se podrobneje osredotočili na mehke veščine. Pojasnili smo razliko med mehkimi in trdimi veščinami, ugotavljali zakaj in katere mehke veščine so pomembne ter kje jih je mogoče pridobiti. Proučili smo učiteljevo vlogo v sodobni šoli in kompetence, ki so pomembne v pedagoškem poklicu, ter predstavili nekaj mehkih veščin, ki jih učitelji potrebujejo pri svojem delu. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu 206 osnovnošolskih učiteljev. Zanimalo nas je, kako učitelji ocenjujejo pomembnost mehkih veščin v pedagoškem poklicu, lasten razvoj in pridobivanje mehkih veščin ter vključevanje mehkih veščin v pouk in spodbujanje njihovega razvoja pri učencih. Ugotovili smo, da so učiteljem pri delu pomembne tako trde kot tudi mehke veščine. Učitelji so ocenjevali pomembnost in sedanjo ter želeno razvitost naslednjih skupin mehkih veščin: komunikacije, timskega dela, ustvarjalnega in kritičnega mišljenja, reševanja problemov, vseživljenjskega učenja in upravljanja z informacijami, upravljanja s časom, prilagodljivosti ter vodenja. Ocenili so, da so navedene mehke veščine precej pomembne pri pedagoškem delu, da so pri njih od delno do kar dobro razvite in da bi jih večino želeli izpopolniti. Učitelji so izrazili, da so mehke veščine najbolj pridobili z izkušnjami na delovnem mestu in izven službe (s samoizobraževanjem, članstvom v društvih …), najmanj pa na fakulteti med študijem. Glede na ocene učiteljev smo ugotovili, da ti v precejšnji meri vključujejo mehke veščine v pouk in jih spodbujajo pri učencih.
Ključne besede: kompetence, veščine, mehke veščine, učitelji, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 13.04.2016; Ogledov: 3351; Prenosov: 413
Celotno besedilo (2,72 MB) |
4. SODOBNI TRGI IN INOVATIVNI PRISTOPI K VODENJU PODJETIJMarko Kavzar, 2012, magistrsko delo Opis: Teoretični del magistrskega dela predstavljajo prva tri poglavja. V tem delu sem s pomočjo domače in tuje literature opredelil osnovne pojme (kompleksnost, fleksibilnost, ustvarjalnost in mehke veščine managerjev), ki so pomembni za pravilno razumevanje postavljenih hipotez. Ker v magistrskem delu opisujem inovativne pristope vodenja podjetij, sem opredelil tudi pojme v invencijsko-inovacijskem managementu. V tem poglavju sem predstavil inovativno družbo, ki zajema tistih 20 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki so zato najbogatejši. V njihovih podjetjih in drugih organizacijah – kot poslovnih sistemih – prevladuje inovativno poslovanje. Takšna podjetja morajo zato voditi inovativni managerji, ki spodbujajo ustvarjalnost in inovativnost vseh zaposlenih. Teoretične vidike managementa in vodenja opisujem ob koncu teoretičnega dela v tretjem poglavju magistrskega dela.
Empirični del magistrskega dela obsega prav tako tri poglavja. S pomočjo najnovejše IBM-ove globalne študije, v kateri je sodelovalo več kot 1500 predsednikov uprav in generalnih direktorjev iz 60 držav ter 33 industrijskih panog vsega sveta, sem opisal lastnosti sodobnih trgov ter podal predloge, kako lahko z inovativnim vodenjem pridemo do konkurenčne prednosti.
Ugotovil sem, da je sedanje okolje bistveno bolj nestanovitno, negotovo in kompleksno. Kompleksnost okolja se bo po mnenju anketiranih direktorjev v naslednjih petih letih še povečala. Takšnega mnenja je bilo 79 odstotkov anketiranih direktorjev iz IBM-ove globalne študije. V magistrskem delu tudi ugotavljam, da je za uspešno vodenje podjetja v nestanovitnem, negotovem in vedno bolj kompleksnem okolju potreben ustvarjalni vodja, ki ima razvite mehke veščine. Tako je kar 60 odstotkov anketiranih direktorjev iz IBM-ove globalne študije izbralo ustvarjalnost, kot najpomembnejšo lastnost, ki jo mora imeti direktor pri vodenju podjetja v sodobnem poslovnem okolju. Ustvarjalnost je tako osnova za inovativnost in stalno nove izume. S temi ugotovitvami se strinjajo tudi števili drugi avtorji, katerih mnenja sem povzel v magistrskem delu. V zaključku magistrskega dela še ugotavljam, da se je potrebno na vsako ponujeno priložnost v sodobnem gospodarskem okolju odzvati hitro, za kar pa je potrebna fleksibilnost celotne organizacije.
Ključne besede: kompleksnost, fleksibilnost, ustvarjalnost, mehke veščine, vodenje, management, inovativni vodja, inovativni manager, sodobni trgi
Objavljeno v DKUM: 25.01.2013; Ogledov: 2681; Prenosov: 467
Celotno besedilo (1,58 MB) |
