| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
MEHANOKEMIJSKA SINTEZA KADMIJEVIH IN BAKROVIH HALKOGENIDOV
Marjetka Varlec, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil preizkusiti možnost uporabe visokoenergijskega krogličnega mlina SPEX 8000M za sintezo binarnih halkogenidov kadmija in bakra z žveplom, selenom in telurjem. Sintetizirane prahove smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo in termogravimetrično analizo. Delo je bilo namenjeno tudi spoznavanju termogravimetrične analize (TGA).
Ključne besede: Mehanokemijska sinteza, Visokoenergijski kroglični mlin, Rentgenska praškovna difrakcija, Termogravimetrična analiza (TGA), Kadmijevi halkogenidi, Bakrovi halkogenidi.
Objavljeno: 09.10.2009; Ogledov: 2109; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

3.
SINTRANJE IN STEREOLOŠKA ANALIZA MIKROSTRUKTURE ELEKTROKALORIČNE KERAMIKE NA OSNOVI Pb(Mg1/3Nb2/3)O3 -PbTiO3
Aleksander Matavž, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo po različnih časih sintranja pri 1200 °C pripravili keramiko na osnovi 0,65Pb(Mg1/3Nb2/3)O3–0,35PbTiO3, ki izkazuje dobre elektrokalorične lastnosti. Opravili smo stereološko analizo mikrostrukture in izmerili dielektrične, feroelektrične in piezoelektrične lastnosti. Namen dela je bil pripraviti vzorce z različno velikostjo zrn in porazdelitvijo velikosti zrn in izmeriti snovne funkcijske lastnosti. Iz mešanice kovinskih oksidov v ustreznem stehiometrijskim razmerju smo z mehanokemijsko aktivacijo v visokoenergijskem planetarnem mlinu pripravili keramični prah. Z rentgensko fazno analizo smo pokazali, da prah sestavlja le perovskitna faza. Srednja velikost delcev prahu je bila 0,325 µm. Z meritvijo skrčka stisnjene tablete, v odvisnosti od temperature, smo v segrevalnem mikroskopu določili temperaturno območje sintranja. Z različno dolgimi časi sintranja pri 1200 °C, od 0,1 ure do 16 ur, smo pripravili štiri vzorce. Rentgenska fazna analiza je pokazala, da je v sintranih vzorcih prisotna perovskitna faza, vendar smo v spektrih vzorcev zasledili prisotnost sledov piroklorne faze, katere delež se z daljšanjem časa sintranja povečuje. Relativna gostota se je s časom sintranja zmanjševala, od 98,1 % za vzorec sintran 0,1 uro, do 93,3 % za vzorec sintran 16 ur. S stereološko analizo mikrostrukture smo ugotovili, da se velikost zrn z daljšanjem časa povečuje. S preprosto linearno enačbo smo zapisali funkcijo velikosti zrn po času sintranja v časovnem intervalu od 0,1 do 16 ur. Mikrostruktura in gostota keramike vplivata na relativno dielektričnost pred polarizacijo 4300 in po polarizaciji 5670, remanentno polarizacijo 30,1 µC/cm2, koercitivno polje 5,7 kV/cm in piezoelektrični koeficient d33 600 pC/N. Slednje vrednosti je izkazala keramika, sintrana 8 ur, z relativno gostoto 96,2 % in srednjo velikostjo zrn 3,20 ± 1,63 µm.
Ključne besede: PMN, PT, mehanokemijska sinteza, sintranje, mikrostruktura, stereološka analiza, dielektričnost
Objavljeno: 06.09.2013; Ogledov: 1641; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (8,07 MB)

4.
MEHANOKEMIJSKE SINTEZE V SISTEMU Al/Ga/In - S/Se
Damjana Lukač, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil z mehanokemijsko metodo sintetizirati kovinske halkogenide, in sicer aluminijev sulfid, aluminijev selenid, galijev(III) sulfid ter galijev(III) selenid. Najprej smo z rentgensko praškovno difrakcijo analizirali reaktante, nato pa smo izbrane kovinske halkogenide poskušali sintetizirati z mehanokemijsko metodo (mletjem). Po končani sintezi smo vse produkte analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo. Rentgenska analiza je pokazala, da z mehanokemijsko metodo dobimo prav vse spojine (Al2S3, Al2Se3, Ga2S3 in Ga2Se3). Najlepše difraktograme z najintenzivnejšimi piki pa smo dobili pri galijevih sulfidih in selenidih, iz katerih je resnično razvidno da gre za produkt Ga2S3 in Ga2Se3. Ugotovili smo, da je mehanokemijska metoda primerna za sintezo kovinskih halkogenidov, in sicer Al2S3, Al2Se3, Ga2S3 in Ga2Se3. Na koncu smo še preverjali obstojnost produkta Al2S3 in Al2Se3, in sicer smo produkt Al2S3 po različnih časovnih presledkih (po 14-ih dneh in po dveh mesecih) dali na rentgensko analizo. Produkt Al2Se3 pa smo analizirali s termogravimetrično analizo. Po končani termogravimetrični analizi smo produkt analizirali še z rentgensko praškovno difrakcijo. Rezultati kažejo, da sta oba produkta neobstojna, saj sta razpadla.
Ključne besede: mehanokemijska sinteza, aluminijev sulfid, aluminijev selenid, galijev sulfid, galijev selenid
Objavljeno: 07.09.2015; Ogledov: 812; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

5.
MEHANOKEMIJSKE SINTEZE HALKOGENIDOV PREHODNIH KOVIN 4. PERIODE (M x E y ; M = Z n , N i , C o ; E = S, S e , T e )
Valentina Žalig, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen našega dela je bil poskušati sintetizirati nekatere izmed halkogenidov prehodnih kovin 4. periode (MxEy; M = Zn, Ni, Co; E = S, Se, Te). V ta namen smo poskušali izvesti sinteze s pomočjo mehanokemijskih metod. Uporabljali smo visokoenergijski kroglični mlin SPEX 8000M. Vse sintetizirane produkte po mletju smo analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD), nekatere pa tudi s termogravimetrično analizo (TGA). Namen študije je bil spoznavanje mehanokemijskih metod, rentgenske praškovne difrakcije in termogravimetrične analize. Diplomsko delo prikazuje opis vseh sintez, ki smo jih izvedli in rezultate teh sintez. Na splošno rezultati kažejo, da je uporaba mehanokemijskih metod za sintezo halkogenidov prehodnih kovin 4. periode učinkovita.
Ključne besede: mehanokemijska sinteza, rentgenska praškovna difrakcija (XRD), termična analiza (TGA), halkogenidi prehodnih kovin 4. periode, mlin SPEX 8000M
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 651; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

6.
MEHANOKEMIJSKE SINTEZE SULFIDOV PREHODNIH KOVIN 4. PERIODE (MxSy; M = Zn, Ni, Co)
Katja Lečnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje študijo sintetiziranja sulfidov prehodnih kovin 4. periode (MxSy; M = Zn, Ni, Co) s pomočjo mehanokemijske metode. Pri tem smo uporabljali visokoenergijski kroglični mlin SPEX 8000M. Vzorce, dobljene z mletjem, smo analizirali s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD), za segrevanje nekaterih produktov pa smo uporabili napravo za termogravimetrično analizo (TGA). Namen te študije je bil spoznavanje mehanokemijskih metod, rentgenske praškovne difrakcije in aparata za termogravimetrično analizo. To diplomsko delo opisuje rezultate vseh izvedenih sintez in metode s katerimi smo prišli do teh rezultatov. Ugotovili smo, da je uporaba mehanokemjskih metod za sintezo sulfidov prehodnih kovin 4. periode lahko učinkovita.
Ključne besede: mehanokemijska sinteza, rentgenska praškovna difrakcija, mlin SPEX 8000M, cinkov sulfid, nikljev sulfid, kobaltov sulfid, mletje
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 503; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

7.
Mehanokemijske sinteze selenidov prehodnih kovin 4. periode (MxSey; M=Zn, Ni, Co)
Urška Vičar, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo je namenjeno sintetiziranju selenidov prehodnih kovin 4. periode in s tem pridobivanju novega materiala ter raziskati lastnosti le tega. Prehodne kovine, ki smo jih uporabili pri sintezi so cink (Zn), nikelj (Ni) in kobalt (Co). V diplomskem delu so predstavljene sinteze selenidov, katere smo izvajali z mehanokemijsko metodo. Mehanokemijska metoda temelji na visokoenergijskem mletju v jekleni posodi z mlevnimi kroglicami. Le to smo izvajali v mlinu SPEX 8000M. Vse dobljene praškaste vzorce smo po mehanokemijski metodi analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD). Na podlagi dobljenih difraktogramov smo dobili zanimive rezultate, ki smo jih na koncu diplomskega dela podrobno opisali. Sinteze smo po pregledu difraktogramov še izboljševali s pomočjo metod kot so: termogravimetrična analiza, segrevanje praškastih kemikalij v cevni peči s pretokom vodika ter argona in z izvajanjem dela v inertni atmosferi z dušikom. Rezultate dobljene z metodo rentgenske praškovne difrakcije posameznih vzorcev smo predstavili z difraktogrami, katere smo podrobno opisali v poglavju Rezultati in diskusija. Najlepše rezultate na podlagi difraktogramov smo dobili pri sintezi selena z nikljem.
Ključne besede: selen, prehodne kovine 4. periode, mehanokemijska sinteza, rentgenska praškovna difrakcija, cevna peč, termogravimetrična analiza, inertna atmosfera, difraktogram
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 289; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici