| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DAVČNOPRAVNI VIDIKI DAVČNIH VRTILJAKOV
Jožica Planinšec Deržek, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem predstavila davčnopravni vidik davčnih vrtiljakov. Le-ti v Evropski uniji in tudi izven nje predstavljajo veliko nevarnost za gospodarski sistem in za izkoriščanje obstoječih davčnih sistemov. Pravne podlage na področju so neustrezne in nezadostne. Predlagan je bil mehanizem obrnjene davčne obveznosti, ki je v tem času tudi implementiran v slovensko davčno zakonodajo. Potrebna bi bila tudi sprememba Šeste direktive Sveta, to je predvsem drugega člena, kjer bi bilo nujno dodati določilo, da davčni zavezanec opravlja dejavnost in njegov namen ni davčna utaja. Najučinkovitejša metoda za povračilo neplačanega davka je solidarna odgovornost; z njo se davčna obveznost iz primarnega davčnega zavezanca prenaša na druge subjekte, ki so na podlagi prejetih računov missing trader družb uveljavljali odbitek vstopnega DDV. V državah Evropske Unije bi lahko posamezne države definirale rizične dejavnosti, ki največkrat zapadejo v davčni vrtiljak. Že nekaj časa se Evropska unija ukvarja z možnostjo vpeljave sistema DDV, ki temelji na načelu države porekla. Z uvedbo načela porekla bi dobavitelj blaga, ki bi opravil dobavo blaga znotraj Unije, obračunal in plačal DDV, pridobitelj pa bi v svoji državi članici imel pravico do odbitka DDV. V tem primeru bi bila še toliko bolj pomembna poročanja o znotrajskupnostnih dobavah oziroma pridobitvah. Ugotavljamo, da je sistem odkrivanja in preprečevanja davčnih vrtiljakov še nedodelan. Zaradi problematike utaj na celotnem evropskem trgu Evropska komisija razpravlja v smeri temeljite spremembe sistema DDV, kar bi posledično omogočilo spremembe tudi pri nas. Namreč, nemogoče je pričakovati, da bi davčni nadzori odkrili vse davčne utaje. Davčne uprave se poslužujejo ciljno usmerjenih inšpekcijskih nadzorov na področju rizičnih dejavnosti, predvsem v gradbeništvu in v prometu z motornimi vozili. Davek na dodano vrednost omogoča nevtralnost med davčnimi zavezanci, zaradi davčnih utaj pa niso vsi davčni zavezanci v enakem položaju. Začetek davčne utaje se prične pri dodelitvi davčne številke, saj brez veljavne DDV številke davčna utaja ni mogoča. Davčne uprave so pri dodelitvi davčnih številk pričele zelo strogo pregledovati dokaze, ki jih zavezanci predlagajo v postopku pridobivanja davčne številke, problem je večplasten pri družbah, ki davčno številko že imajo in pride do spremembe lastništva ali drugih statusnih sprememb. Evropska komisija je že leta 2008 sprejela akcijski načrt za učinkovitejši boj proti utajam na področju DDV. S spremembo Uredbe o upravnem sodelovanju na področju DDV, s katero se je skrajšalo obdobje poročanja rekapitulacijskih poročil, pa je bil pomemben napredek dosežen tudi na področju avtomatskega dostopa do podatkov identifikacije in dejavnosti zavezanca. V magistrski nalogi so analizirani problem in priporočila, ki bi vodila k zmanjšanju davčnih utaj na področju DDV in bi posledično pomenila boljšo gospodarsko klimo in konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Ključne besede: Davčni vrtiljak, davčna utaja, missing trader družbe, neplačilo DDV, izmikanje plačilu DDV, Sodbe sodišč Evropskih Skupnosti, slovenska sodna praksa, administrativno sodelovanje, rekapitulacijsko poročilo - VIES, samoprijava, mehanizem obrnjene davčne obveznosti, subjektivna in objektivna davčna odgovornost
Objavljeno: 30.01.2014; Ogledov: 1467; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (895,90 KB)

2.
DAVEK NA DODANO VREDNOST - MEHANIZEM OBRNJENE DAVČNE OBVEZNOSTI
Nives Vrečič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi se ukvarjam z mehanizmom obrnjene davčne obveznosti tako v Sloveniji, kot v EU in določenih državah članicah. Da lahko razumemo kako se uporabljajo pravila za mehanizem obrnjene davčne obveznosti so v začetku naloge opredeljeni pojmi: predmet obdavčitve, davčni zavezanec, identifikacija za namene davka na dodano vrednost, ter kraj obdavčljivih transakcij. Mehanizem obrnjene davčne obveznosti pomeni prevalitev davčnega bremena iz prodajalca na kupca oz. od izvajalca storitev na naročnika in je vsebovan že v splošnem pravilu o kraju obdavčljivih storitev. Je orodje za boj proti utajam in izmikanju plačila davka na dodano vrednst. Z novelo Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1B pa se je v naš pravni sistem vnesel mehanizem obrnjene davčne obveznosti tudi za določene rizične dejavnosti z vidika utaje davkov. Novela je implementirala opcijsko ureditev mehanizma obrnjene davčne obveznosti Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. Prevalitev obveznosti za rizične dejavnosti pa velja samo med zavezanci za davek na dodano vrednost znotraj posamezne države članice. Ker je direktiva mehanizem obrnjene davčne obveznosti določila opcijsko, se pravila za uporabo in transakcije pri katerih se mehanizem uporabi, med državami članicami razlikujejo. Pravo se nenehno razvija. Komisija je 7. aprila 2016 predstavila akcijski načrt za posodobitev sistema DDV v EU. Cilj tega načrta je preoblikovati sedanji sistem DDV v EU, da bo enostavnejši, bolj odporen na goljufije in prijaznejši za podjetja. Zajema načela za prihodnji enotni evropski sistem DDV, kratkoročne ukrepe za boj proti davčnim goljufijam, načrte za preureditev znižane stopnje DDV, predloge za poenostavitev davčnih predpisov in elektronskega poslovanja, pa tudi napoved svežnja na področju DDV, ki bo vseboval olajšave za mala in srednja podjetja. V središču je predlog, pri katerem se pri čezmejni dobavi blaga uporabi načelo države izvora.
Ključne besede: Davek na dodano vrednost, davčni zavezanec, kraj obdavčitve, identifikacijska številka za namene DDV, mehanizem obrnjene davčne obveznosti.
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 820; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici