| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 170
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Konstruiranje mehanizma za pokrivanje kmetijskih prikolic s cerado
Martin Pintarič, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je opisan postopek snovanja in konstruiranja mehanizma za pokrivanje traktorskih prikolic s cerado. V magistrski nalogi so opisane podane zahteve, želje in omejitve, ki sem jih prejel, ob seznanitvi s predstavljeno nalogo. Predstavljene so nekatere zasnovane konceptne variantne rešitve, ki sem jih zasnoval. Te rešitve so se nato ovrednotile. Na podlagi te ocenitve se je izbrala najobetavnejša konceptna variantna rešitve, za nadaljnji razvoj. Predstavljena je sestava ter značilnosti razvitega mehanizma in nekaterih elementov, ki ga sestavljajo. Opisane so tudi ugotovitve, do katerih smo prišli med testiranjem prototipov.
Ključne besede: Konstruiranje, cerada, prikolica, mehanizem
Objavljeno: 27.09.2021; Ogledov: 105; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (5,40 MB)

2.
Razvoj vpenjalnega mehanizma za montažo strelnih daljnogledov
Jaka Slapnik, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavil razvoj novega vpenjalnega mehanizma za montažo strelnih daljnogledov. V primerjavi z obstoječimi rešitvami na trgu bom izboljšal ključne lastnosti mehanizma, ki so do sedaj omejevale znižanje celotnega montažnega elementa. V teoretičnem delu bom predstavil izdelke, na katere se navezuje razvoj. V empiričnem delu pa se bom lotil analize obstoječih rešitev in patentov. S pomočjo pridobljenega znanja bom nadaljeval k dejanskemu procesu razvoja lastnega vpenjalnega mehanizma, ki vključuje zbiranje idej, konstruiranje novega mehanizma, 3D-tisk prototipa novega izdelka in trženje po konceptnih idejah.
Ključne besede: montažni element, vpenjalni mehanizem, razvoj izdelka, obstoječe rešitve, nove rešitve
Objavljeno: 24.09.2021; Ogledov: 88; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (3,36 MB)

3.
Nadzor centralne banke nad delovanjem bančnega sistema Slovenije in Severne Makedonije
Stefan Ilievski, 2021, diplomsko delo

Opis: Bančni nadzor je bistveni vidik sodobnih finančnih sistemov, ki ga je zelo pomembno spremljati zaradi tveganj bank, da bi zaščitili vlagatelje, državno varnostno mrežo in gospodarstvo kot celoto proti sistemskim propadom bank in njihovim posledicam. V diplomskem projektu je bila glavna tema opredelitev načina nadzora bančnega sistema. Prav tako je bil to glavni cilj naloge. Osredotočili smo se na dve državi, in sicer na Slovenijo in Makedonijo. Namen naloge je bil spoznati bančni sistem obeh držav ter njun način nadzora bančnega sistema. Najprej smo zbrali in analizirali podatke ter jih razdelili. Diplomski projekt je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu predstavljamo bančni sistem in način nadzora bančnega sistema za obe državi. V drugem delu pa analiziramo in primerjamo način nadzora bančnega sistema za obe državi. Ugotovili smo, da imata državi različni način nadzora bančnega sistema. V Sloveniji nadzor bančnega sistema izvaja ECB z EMN in je razdeljen na pomembne in manj pomembne banke, pri čemer ECB nadzoruje pomembne banke, Banka Slovenije pa nadzoruje manj pomembne banke po navodilih EMN. V Makedoniji je edina nadzorna agencija Centralna banka, ki izvaja nadzor bančnega sistema s pomočjo predpisanih nadzorniških pravil.
Ključne besede: nadzor, bančni sistem, bančni nadzor, enotni mehanizem nadzora
Objavljeno: 03.09.2021; Ogledov: 157; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (625,84 KB)

4.
Konstruiranje dvižnega in pomičnega mehanizma za preusmeritev zabojev na valjčnem transporterju
Mihael Vah, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je osredotočeno na razvoj in izdelavo dvižnega in pomičnega mehanizma za preusmerjanje zabojev na valjčnem transporterju. Mehanizem je del sklopa transportnih naprav, ki prikazuje koncept transportiranja v logističnih centrih. Magistrsko delo je nastalo v sodelovanju s Fakulteto za logistiko UM. V prvem delu magistrskega dela je prikazan celoten postopek konstruiranja naprave, ki zajema vse od konceptnih rešitev delnih funkcij mehanizma do opisa in predstavitve končne oz. optimalne rešitve, ki se bo tudi izdelala. Za mehanizem je prikazana tudi montaža. Zaradi zahtevnosti razvoja in izdelave mehanizma je zelo pomembna dobro pripravljena dokumentacija projekta, saj tako lažje predvidimo morebitne napake med potekom projekta. Drugi del magistrskega dela se navezuje na izdelavo zagonskega elaborata projekta, ki se osredotoča na potek izvajanja projekta omenjenega mehanizma.
Ključne besede: intralogistika, snovanje, dimenzioniranje, transporterji, dvižni in pomični mehanizem, zagonski elaborat projekta
Objavljeno: 29.09.2020; Ogledov: 198; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (4,88 MB)

5.
Konstruiranje dvižnega mehanizma avtomatsko vodenega vozila
Tea Andrejčič, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljeno konstruiranje dvižnega mehanizma, z mehanizmom za odvzem in odlaganje tovora, za AGV vozilo. Predstavljena je tehnologija vozil in njihovo delovanje. Magistrska naloga zajema iskanje primerne rešitve na podlagi že izdelanega modela vozila in izdelavo zahtevnika. Prikazani so preračuni za izbor potrebnih komponent. S pomočjo programa Solidworks sta bila izdelana modela obeh mehanizmov, ki sta bila nato združena skupaj in nameščena v obstoječ model vozila. Na koncu je prikazan končni model, ki dosega vse zadane zahteve ter tehniška dokumentacija, ki omogoča fizično izdelavo modela.
Ključne besede: intralogistika, AGV, škarjasti mehanizem, tračni transporter, konstruiranje
Objavljeno: 16.09.2020; Ogledov: 241; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (4,02 MB)

6.
Državni preventivni mehanizem
Tjaša Stepančič, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je preučiti in predstaviti delovanje državnega preventivnega mehanizma v Republiki Sloveniji, razumeti pravne temelje za delovanje ter ugotoviti kakšna je bila realizacija priporočil, ki jih je državni preventivni mehanizem izdal. Naloge državnega preventivnega mehanizma so bile z Zakonom o ratifikaciji Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju dodeljene Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije. Varuh funkcijo državnega preventivnega mehanizma opravlja predvsem z rednimi obiski krajev odvzema prostosti, zato je bila leta 2015 ustvarjena posebna enota DPM, ki obiskuje le te kraje, drugih individualnih pobud pa ne obravnava. V skladu z Zakonom o varuhu človekovih pravic je dolžnost Varuha, da Državnemu zboru predaja redna ali posebna poročila o svojem delu, poroča o pravni varnosti državljanov ter ugotovitvah o stopnji spoštovanja človekovih pravic. Varuh v vlogi državnega preventivnega mehanizma deluje od pomladi 2008, vsako leto pa pripravi poročilo o svojem delu v vlogi DPM, ki je sestavni del rednega Poročila Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, čeprav je tiskano v ločeni publikaciji. V diplomskem delu smo s preučevanjem letnih poročil Varuha o izvajanju nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma ugotovili, da se iz leta v leto izboljšuje stanje na področju človekovih pravic, bivalnih razmer in ravnanj z osebami, ki jim je odvzeta prostost. S sodelovanjem Varuha z nevladnimi organizacijami se število sodelujočih pri izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma povečuje, kar omogoča kvalitetnejše in pogostejše obiske ustanov. Državni preventivni mehanizem ob svojih obiskih vsako leto opaža nepravilnosti in pomanjkljivosti, zato izdaja ustreznim organom priporočila za njihovo odpravo. Varuh je zadovoljen z odzivi pristojnih organov obiskanih ustanov, saj so pripravljeni sodelovati ter poskušajo sprejeti vse ukrepe za potrebne izboljšave, ki so v njihovi domeni.
Ključne besede: diplomske naloge, državni preventivni mehanizem, človekove pravice, Varuh človekovih pravic RS
Objavljeno: 08.09.2020; Ogledov: 299; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (638,42 KB)

7.
Reševanje investicijskih sporov v okviru prostotrgovinskih sporazumov nove generacije: v luči mnenja 1/17
Nejc Romih, 2019, magistrsko delo

Opis: Zaradi trendov svetovnega trgovinskega povezovanja je Evropska unija (EU) zavezana s trgovinskimi predpisi, ki se sklepajo na mednarodni ravni, tj. na podlagi mednarodnega prava. Temeljno sredstvo skupne evropske zunanjetrgovinske politike so poleg multilateralnega povezovanja, prostotrgovinski in investicijski sporazumi kot mednarodne pogodbe, ki vzpostavljajo bilateralne ekonomske integracije med mednarodnimi subjekti prava. Prostotrgovinski in investicijski sporazumi med EU in tretjimi državami nove generacije predvidevajo tudi materialno in procesno varstvo tujih vlagateljev. V okviru procesnega varstva prostotrgovinski sporazumi vzpostavljajo kontroverzni mehanizem za reševanje investicijskih sporov med vlagatelji in državami, ki določenim vlagateljem na notranjem trgu podeljuje posebne pravice. Osrednji problem magistrske naloge je preučevanje združljivosti reševanja sporov med vlagatelji in državami z avtonomijo prava EU, s posebnim poudarkom na združljivosti s temeljnimi pravicami prava EU, v luči Mnenja 1/17. Uvodoma so v magistrski nalogi predstavljeni prostotrgovinski sporazumi v okviru ustavnega okvira prava EU. Pri tem je eno izmed temeljnih ustavnih vprašanj vertikalna delitev pristojnosti za sklenitev sporazumov, ki je ne glede na načelno izključno pristojnost EU na področju skupne trgovinske politike odvisno od konkretne vsebine sporazuma. Zatem so predstavljeni še prostotrgovinski sporazumi nove generacije, ki v ambiciozni postlizbonski politiki precej presegajo zgolj zmanjševanje trgovinskih in investicijskih ovir. Prostotrgovinski sporazumi nove generacije se uporabljajo poleg liberalizacije trga še za spodbujanje spoštovanja človekovih pravic, delovnih standardov, okolja in dobrega upravljanja, vključno z davčnimi zadevami. Sodišče Evropske Unije (Sodišče EU) je varuh avtonomije prava in temeljnih pravic, tudi v odnosu do mednarodnega prava. Ravno združljivost mednarodnega reševanja sporov z avtonomijo prava EU se je v pretekli praksi Sodišča EU izkazala za problematično, čeprav Sodišče EU načeloma priznava združljivost ustanavljanja mednarodnih sodišč s pravom EU. Avtonomija prava EU je v najožjem pomenu jamstvo izključne pristojnosti Sodišča EU za razlago in uporabo prava EU. V širšem smislu pa koncept avtonomije prava EU razumemo kot niz temeljnih vrednot, ki predstavljajo temelj pravnega reda EU oziroma njen ustavni okvir. Del koncepta avtonomije prava EU v širšem smislu so tudi določbe Listine EU in posebne določbe v PEU in PDEU, ki se nanašajo na temeljne pravice EU. Mnenje 1/17 mednarodno reševanje investicijskih sporov postavlja v okvir avtonomije prava EU in skladnosti s temeljnimi pravicami EU. Mnenje 1/17 je v mnogih pogledih prelomno. Predstavlja namreč odmik od dotedanje sodne prakse in predstavlja določeno fleksibilnost Sodišča EU. Mnenje 1/17 na področju mednarodnega reševanja investicijskih sporov označuje začetek nove ere institucionalizacije investicijskih tribunalov in precejšen napredek k prizadevanju vzpostavitve multilateralnega investicijskega sodišča. Na začetku magistrske naloge sem si najprej zadal nalogo preveriti, ali je Mnenje 1/17 skladno z dosedanjo sodno prakso Sodišča EU. Vprašal sem se, ali je mehanizem ICS skladen z ustaljenim konceptom avtonomije prava EU. Pri tem sem postavil trditev, da predstavlja Mnenje 1/17 določen odmik od ustaljene sodne prakse. Trdil sem tudi, da bi Sodišče EU lahko mehanizem ICS spoznalo za nezdružljiv z avtonomijo prava EU, če ne bi upoštevalo politične teže in gospodarskega vpliva svoje odločitve. Skozi celotno magistrsko nalogo se preučuje učinek določb prostotrgovinskih sporazumov na substančno pravo EU. Na najbolj abstraktni ravni gre torej za vprašanje odnosa med mednarodnim pravom, tj. mednarodno pogodbo, in pravom EU. V jedru te magistrske naloge je iskanje ravnovesja med potrebo po ohranitvi avtonomije prava EU in željo po izpolnitvi mednarodnih zavez, ki izhajajo iz prostotrgovinskih sporazumov, katerih pogodbenica je EU.
Ključne besede: mednarodne pogodbe med EU in tretjimi državami, zunanja trgovinska politika, varstvo vlagateljev, mehanizem ISDS, avtonomija prava EU, temeljne pravice.
Objavljeno: 17.12.2019; Ogledov: 507; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

8.
Rotacijsko linearno zapiralo za testerje elektronskih vezij
Denis Završek, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen mehanizem zapirala za testerje elektronskih vezij. Predstavljen je celoten razvoj zapirala, torej od ideje, 3D modeliranja pa do preobrazbe v fizični model s pomočjo 3D tiska. Vse sestavne dele sem modeliral v programskem okolju Inventor podjetja Avtodesk. Simulacijo gibanja sem izvedel s pomočjo programa Adams, rezultati iz Adamsa so mi služili kot referenca pri fizičnem modelu.
Ključne besede: mehanizem, testirna naprava, 3D modeliranje, Autodesk Inventor, Adams, 3D tisk
Objavljeno: 09.10.2019; Ogledov: 462; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

9.
Inhibicija samo-replikacije proteinskih fibrilov
Samo Curk, 2018, magistrsko delo

Opis: Proteinski fibrili nastanejo z agregacijo delno zvitih proteinov in so odgovorni ali pomembno vplivajo na mnogo hudih človeških bolezni, kot sta Alzeimerjeva ali diabetes tipa II. Samo-replikacija fibrilov je proces, v katerem obstoječi proteinski fibrili katalizirajo nastanek novih fibrilov na način, da ponudijo vezavno površino, kjer se proteini lažje srečajo in agregirajo. To prispeva k naglem in eksponentnem napredovanju bolezni. V magistrski nalogi predstavimo Monte Carlo simulacije računalniškega modela agregacije, v katerega vpeljemo inhibitorje. To so delci, ki se lahko vežejo na površino fibrilov in tako inhibirajo oziroma upočasnijo proces samo-replikacije. Takšen način inhibicije se izkaže za zelo učinkovit, ampak zaradi odbojne interakcije med delci naletimo tudi na pojav makromolekularnega gnečenja, ki povzroči, da se pri določeni pokritosti površine s proteini hitrost samo-replikacije poveča. Edinstven deskriptor hitrosti replikacije najdemo v povprečni velikosti skupka na površino vezanih proteinov, ki nosi informacijo o celotni porazdelitvi agregacijskih skupkov. Predstavimo teorije, ki uspešno razložijo vse značilnosti opažanega obnašanja. S pomočjo mrežnega modela napovemo, katere interakcije med delci na površini imajo največji inhibicijski potencial.
Ključne besede: agregacija amiloidov, samo-sestavljanje proteinov, inhibicija, ra\v cunalni\v ske simulacije, metoda Monte Carlo, nukleacijski mehanizem, gne\v cenje makromolekul, krajina proste energije, statisti\v cna mehanika, mehka snov, fizikalna kemija
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 492; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (10,23 MB)

10.
Uporabniški vmesnik in krmilni sistem učnega laboratorijskega ravninskega dvoosnega robotskega mehanizma
Matic Rutnik, 2018, diplomsko delo

Opis: V laboratoriju za industrijsko robotiko je bil izdelan nov učni laboratorijski ravninski dvoosni robotski mehanizem z namenom izboljšave že obstoječega, ki se uporablja za učni proces. Izvedena je bila analiza mehanskega dela robota, implementacija gibalnih enačb, sestava krmilnega sistema, snovanje krmilnega programa in programa za uporabniški vmesnik. Z eksperimentalnim delom so bile potrjene osnovne zahteve o transparentni in didaktični uporabi s poudarkom na razumevanju in varnosti programske ter mehanske opreme. Rezultat dela je spremljanje in vodenje robota preko uporabniškega vmesnika ter ustrezno vodljiv robot v smislu krmilnega sistema s kasnejšo možnostjo nadgradnje.
Ključne besede: Uporabniški vmesnik, krmilni sistem, dvoosni ravninski mehanizem
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 799; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (4,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici