1. Vpliv medvrstne hibridizacije na kemijsko sestavo bezgov : doktorska disertacijaNataša Imenšek, 2022, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji je predstavljen vpliv procesa zorenja, genotipa in rastlinskega dela na kemijsko sestavo bezga. Kemijska sestava (vlaga, vsebnosti glukoze in fruktoze, skupnih antocianinov, skupnih fenolov, šikimske kisline, oksalatov, razmerje med skupnimi sladkorji in organskimi kislinami ter antioksidativni potencial) bezgovih jagod je odvisna od stopnje zrelosti. Popolnoma zreli bezgovi plodovi so v primerjavi z ostalimi zrelostnimi stopnjami dosegli najboljšo kakovost, vendar je bila vsebnost večine analiziranih spojin podobna tudi v skoraj zrelih plodovih, zato lahko priporočamo tudi zgodnejše pobiranje plodov. Z izboljšano kemijsko sestavo so se izkazali plodovi nekaterih genetskih kombinacij s črnim bezgom (S. nigra), njegovo kultivirano varieteto (S. nigra 'Black Beauty'), in varieteto rdečega bezga (S. racemosa var. miquelii). Kot superiorni so izstopali genotipi JA × NI, JA × (JA × NI), NI, ((JA × NI) × MIQ) × (CER × NI), (JA × NI) × BB, (JA × NI) × MIQ in JA × (JA × MIQ). Peclji plodov, korenine, listi in skorja so se izkazali kot boljši vir večine preučevanih mineralov v primerjavi s socvetji, slednja so se izkazala z višjimi vsebnostmi mineralov kot jagode. Kljub temu vsebnost mineralov v jagodah ni zanemarljiva in je primerljiva z drugim bolj pogosto uporabljenim jagodičevjem. Medvrstne hibride z visoko vsebnostjo jabolčne, šikimske in fumarne kisline, celokupne askorbinske kisline, skupnih in posameznih flavonolov ter fenolnih kislin, nekaterih mineralov, skupnih, netopnih in vodotopnih oksalatov ter visokim AOP v popolnoma zrelih plodovih lahko predvidimo vnaprej, na osnovi analiz njihovih nezrelih plodov. Podobno lahko genotipe z visoko/nizko vsebnostjo mineralov v socvetjih in jagodah napovemo na začetku vegetacijske dobe na podlagi znane mineralne sestave njihovih poganjkov in listov.
Ključne besede: bezeg, medvrstni križanci, zorenje, kemijska sestava
Objavljeno v DKUM: 28.02.2022; Ogledov: 1360; Prenosov: 92
 Celotno besedilo (17,29 MB) |
2. Bezgovi ekstrakti in inhibitorni potencial na mikrobeŠpela Korpič, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je bil preučevan učinek ekstraktov bezgovih jagod Sambucus nigra in jagod različnih medvrstnih križancev, ki so obsegali različne kombinacije S. javanica s S. nigra, S. cerulea in/ali S. racemosa, na dva pomembna prehranska patogena, to sta Salmonella typhimurium in Staphylococcus aureus. Ob prisotnosti ekstraktov bezgovih jagod v bakterijskem mediju se je spremljala rast koncentracije bakterij. Čeprav je bila rast testnih bakterij spremenjena ob prisotnosti bezgovih ekstraktov, minimalne inhibitorne koncentracije ni bilo mogoče določiti. Ugotovljeno je bilo, da se ob dodatku ekstraktov bezgovih jagod z višjo koncentracijo pospeši rast S. typhimurium in S. aureus, pri nizkih koncentracijah ekstraktov pa učinka na povečano rast koncentracije bakterij ni bilo zaznati. Največja hitrost rasti koncentracije bakterij ob dodatku večine ekstraktov bezgovih jagod je bila izmerjena pri koncentraciji ekstraktov 5 mg/mL. Tudi koncentracija bakterij po 24 urah je bila v tem primeru največja. Najvišja koncentracija bakterij S. typhimurium po 24 urah je bila dosežena ob prisotnosti ekstrakta bezgovih jagod JA × RAC, JA × KOR in JA × NI; pri istih bezgih je bila izmerjena tudi največja maksimalna hitrost rasti bakterij. Najmanjša maksimalna hitrost rasti je bila izmerjena ob dodatku ekstrakta bezga JA × (JA × NI). Pri bakteriji S. aureus je najvišjo koncentracijo po 24 urah povzročil dodatek ekstraktov bezgovih jagod S. nigra 'Black Beauty' in (JANI × CER) × MIQ. Največja maksimalna hitrost rasti bakterije za S. aureus je bil zaznana ob dodatku bezgovih jagod JA × KOR in križanca (JA × CER) × (JA × NI). Najmanjša maksimalna hitrost rasti je bila izmerjena ob dodatku ekstrakta bezga JA Addis Abeba.
Ključne besede: Sambucus nigra, medvrstni križanci, inhibitorni potencial, mikrobi, bezgove jagode
Objavljeno v DKUM: 17.02.2021; Ogledov: 1117; Prenosov: 155
Celotno besedilo (3,53 MB) |
3. Vsebnost fosforja v različnih delih hibridnih rastlin bezgaVeronika Turk, 2020, diplomsko delo Opis: V sklopu diplomskega dela smo analizirali vsebnost fosforja v koreninah, poganjkih, lubju, listih, pecljih ploda, socvetjih in jagodah hibridnih rastlin bezga. Kislinski razklop vzorcev je bil narejen na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. V raztopinah vzorcev smo s pomočjo molekulske absorpcijske spektrometrije izmerili koncentracijo fosforja. Povprečna vsebnost fosforja v lubju je bila 2,32 mg/g, v poganjkih 2,12 mg/g, v pecljih ploda 5,96 mg/g, v koreninah 3,62 mg/g, v listih 2,96 mg/g, v jagodah 2,62 mg/g in v socvetjih 4,49 mg/g. Ugotovili smo statistično značilno korelacijo v vsebnosti fosforja med posameznimi analiziranimi deli rastline. Rezultati kažejo, da obstajajo med različnimi deli rastline razlike v vsebnosti fosforja.
Ključne besede: bezeg, fosfor, deli rastline, medvrstni križanci
Objavljeno v DKUM: 01.09.2020; Ogledov: 1185; Prenosov: 98
Celotno besedilo (561,62 KB) |
4. Uporaba mikrosatelitskih molekulskih markerjev za analizo genetske sorodnosti pomembnejših medvrstnih križancev črnega bezga (sambucus nigra l.) z javanskim (sambucus javanica blume) in modrim bezgom (sambucus cerulea raf.)Urša Deban, 2020, magistrsko delo Opis: Bezeg je rod, v katerega spada nekaj zelo uporabnih vrst za živilske in zdravilske namene. Razširjen je skoraj po celem svetu. Razlikovanje med vrstami je oteženo zaradi velike morfološke raznolikosti ter prilagojenosti na različne okoljske dejavnike. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede UM se že več kot 20 let ukvarjajo z medvrstno hibridizacijo bezgov. Pri tem sta ključni vrsti javanski in črni bezeg. Namen magistrskega dela je določiti genetsko sorodnost črnega bezga z njegovimi medvrstnimi križanci s pomočjo uporabe SSR markerjev. Analizirali smo 6 genotipov črnega bezga in 14 njegovih križancev. Križanci so vključevali enega od dveh genotipov javanskega bezga. Prvi izvira z otoka Espiritu Santo (Vanuatu), drugi pa iz Addis Abebe (Etiopija). Analiza genetske sorodnosti na podlagi SSR markerjev je bila uspešna in identificirali smo skupno 59 polimorfnih alelov na 6 genskih lokusih. Na podlagi dendrograma smo ugotovili 3 osnovne skupine genotipov. Prva se je oblikovala glede na materno komponento javanskega bezga z otoka Espiritu Santo, druga glede na očetovsko komponento okrasnega črnega bezga 'Black Beauty' in materno komponento javanskega bezga. V tretji skupin pa sta bila ključna S. nigra ter S. nigra 'Black Beauty'. Ugotovljenih je bilo tudi nekaj izjem, ki bile verjetno posledica napak pri križanju ali vzorčenju in molekulskih analizah.
Ključne besede: Sambucus sp., medvrstni križanci, genetska sorodnost, mikrosateliti, SSR
Objavljeno v DKUM: 18.06.2020; Ogledov: 1097; Prenosov: 190
Celotno besedilo (1,34 MB) |
5. Morfološke značilnosti listov medvrstnih križancev bezgaMetka Weiss Boltar, 2019, diplomsko delo/naloga Opis: Bezgi (rod Sambucus) predstavljajo pestro skupino vrst, ki imajo lahko številne enake ali podobne lastnosti, v marsičem pa se zelo razlikujejo. Naša raziskava je obsegala 157 rastlin/genotipov iz 44 različnih kombinacij medvrstnih križanj, ki se vzdržujejo v genski banki Botaničnega vrta Univerze v Mariboru. Z različnimi meritvami, štetjem in primerjanjem smo opisali nekatere ključne morfološke značilnosti listov. Na vsaki opazovani rastlini smo izbrali najbolj tipičen povsem razvit list in izmerili dolžino celega lista, dolžino peclja, dolžino in širino vršnega lističa ter razdaljo od baze do linije, ki opredeljuje maksimalno širino vršnega lističa. Poleg tega smo prešteli število vseh lističev, ki sestavljajo list, število nedeljenih lističev in število lističev drugega reda (če so obstajali) ter morebitne priliste. Od kvalitativnih lastnosti smo določili obliko listnega roba, konice in baze. Pri opazovanih križancih je bil rob vršnega lističa napiljen oz. nažagan, konica podaljšana, baza pa ostrokotna ali razširjena (zaobljena). V drugem delu raziskave smo na vsaki vzorčeni rastlini izbrali najmlajši že povsem razvit list in na njem s kromometrom kvantitativno določili barvo vršnega lističa in lističa levo in desno od njega ter izračunali povprečje vseh treh meritev. Čeprav so nekatere rastline pripadale isti hibridni kombinaciji, so se njihovi listi med seboj razlikovali tudi po več kot eni lastnosti.
Ključne besede: Sambucus spp., bezeg, medvrstni križanci, list, morfologija
Objavljeno v DKUM: 25.01.2019; Ogledov: 1668; Prenosov: 96
Celotno besedilo (972,47 KB) |
6. Regeneracija do tal porezanih medvrstnih hibridov bezgaAna Starman, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Vsakoletno mulčenje bezgov bi lahko nadomestilo obrezovanje, poenostavilo obiranje plodov in socvetij ter povečalo produktivnost. V raziskavi smo spremljali sposobnost obraščanja 46 različnih medvrstnih hibridov bezga (skupno 159 rastlin), ki smo jih na začetku aprila 2018 porezali do tal. Želeli smo predvideti odziv medvrstnih križancev na spomladansko mulčenje. V treh terminih smo obravnavali različne morfološke parametre, ki bi skupaj opredelili sposobnost obraščanja. V prvem terminu smo merili premer grma pri bazi, dolžino najkrajšega in najdaljšega poganjka, določali smo število poganjkov, število listov in nodijev na najdaljšem in najkrajšem poganjku ter dolžino in premer 3. internodija na najkrajšem in najdaljšem poganjku. Dolžino najdaljšega poganjka smo merili v drugem in tudi v tretjem terminu, ko smo ponovno določali število nodijev najdaljšega poganjka, spremljali prisotnost cvetenja in zalistnikov ter merili dolžino vršnega, 2. in 3. internodija pod vrhom najdaljšega poganjka pri križancih, ki so takrat že cveteli. Medvrstni križanci so se med seboj zelo razlikovali po času cvetenja, številu in dolžini poganjkov, razlike so bile prisotne tudi znotraj posameznih analiziranih križancev. Raziskava je pokazala, da nekateri medvrstni križanci ne prenesejo ali pa slabo prenesejo rez do tal. To so predvsem tisti, ki imajo le en sam poganjek. Najboljši za gojenje v kombinaciji s spomladanskim mulčenjem do tal bi bili križanci, ki imajo veliko število poganjkov, so nižje rasti in zacvetijo do polovice julija.
Ključne besede: Bezeg, Sambucus spp., medvrstni križanci, rez do tal, regeneracija
Objavljeno v DKUM: 10.09.2018; Ogledov: 1131; Prenosov: 111
Celotno besedilo (897,97 KB) |
7. Vsebnost oksalatov v plodovih različnih genotipov bezgaJana Pernek, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Bezgi predstavljajo zelo razširjeno skupino rastlinskih vrst. V Evropi je najbolj znan in razširjen črni bezeg (Sambucus nigra L.). Jagode tega bezga uporabljajo v proizvodnji želejev, marmelad, sirupov, sladoledov in različnih pijač. Plodovi namreč vsebujejo veliko koristnih snovi kot so različni sladkorji, organske kisline, vitamini, minerali in polifenoli. Bezgove jagode vsebujejo tudi antinutriente, ki so v človekovi prehrani v prevelikih količinah nezaželeni in škodljivi za zdravje. Med antinutriente spadajo tudi oksalati. Namen diplomske naloge je bil določiti vsebnost celokupnih in vodotopnih oksalatov v jagodah različnih medvrstnih križancev bezga, ki so bile pobrane v različnih stopnjah zrelosti. Celokupne oksalate smo ekstrahirali z 2M HCL, za ekstrakcijo vodotopnih pa smo uporabili vodo. Koncentracije oksalatov smo izmerili s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) povezano s PDA detektorjem. Najvišjo vsebnost vodotopnih oksalatov (61,7 mg/100 g suhe snovi) smo izmerili pri medvrstnem križancu ((JA × NI) × MIQ) × (CER × NI)), najnižjo pa pri JA×NI (16,3 mg/100 g suhe snovi). Rezultati so pokazali statistično značilne razlike v vsebnosti celokupnih, vodotopnih in netopnih oksalatov med zelenimi in zrelimi jagodami.
Ključne besede: bezeg, medvrstni križanci, oksalati, celokupni, vodotopni, netopni, zorenje
Objavljeno v DKUM: 23.08.2018; Ogledov: 1217; Prenosov: 169
Celotno besedilo (1007,30 KB) |
8. Vsebnost sladkorjev in organskih kislin v socvetjih in jagodah bezgaValentina Kokošinek, 2017, magistrsko delo/naloga Opis: Namen raziskave je bil določiti vsebnost posameznih in skupnih sladkorjev ter organskih kislin v socvetjih in jagodah nekaterih vrst ter medvrstnih križancev bezga. Koncentracije sladkorjev in organskih kislin v vodnih ekstraktih smo določili s tekočinsko kromatografijo. V socvetjih je prevladovala jabolčna kislina s povprečno vrednostjo 1,49 g/100 g suhe snovi. Genotip z najvišjo vsebnostjo jabolčne kisline v socvetjih je bil križanec (JA × NI) × NI2 (2,42 g/100 g). V jagodah je bila najbolj zastopana citronska kislina (3,86 g/100 g), sledile so jabolčna, šikimska in fumarna s povprečnimi vrednostmi 1,34 g/100 g, 25,57 mg/100 g in 5,45 mg/100 g (suhe snovi). Med genotipi sta glede na najnižje in najvišje vsebnosti citronske kisline v jagodah izstopala (JA × NI) × RAC (0,004 g/100 g) in (JA × NI) × CER (1,35 g/100 g). Povprečna vsebnost glukoze in fruktoze v socvetjih je bila 3,04 g/100 g in 2,36 g/100 g (suhe snovi) in v jagodah 15,35 g/100 g in 6,87 g/100 g (suhe snovi). Najnižjo vsebnost glukoze v bezgovih socvetjih smo določili v genotipu JA × (JA × NI)1 najvišjo v (JA × NI) × (CER × NI). Spermanov korelacijski koeficient ni pokazal značilne korelacijske povezanosti med vsebnostjo kislin in sladkorjev v socvetjih in jagodah.
Ključne besede: bezeg, Sambucus spp., medvrstni križanci, socvetja, jagode, vodni ekstrakti, sladkorji, kisline
Objavljeno v DKUM: 27.10.2017; Ogledov: 2451; Prenosov: 191
Celotno besedilo (1,97 MB) |
9. RAZMNOŽEVANJE BEZGA V IN VITRO RAZMERAHFranja Mohorko, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V obdobju od junija 2008 do junija 2010 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede opravili poskus, v katerem smo preučevali možnost razmnoževanja različnih genotipov bezga (Sambucus nigra, S. ebulus, S. javanica × S. ebulus, S. javanica × S. nigra) v in vitro pogojih. Preizkusili smo tri načine sterilizacije: z dikloroizocianurno kislino (15 minut in 20 minut) in natrijevim hipokloritom (20 minut). Kot najbolj uspešna se je pokazala sterilizacija z dikloroizocianurno kislino (15 minut). Sterilne in vitalne poganjke smo inokulirali na tri različna gojišča (G1, G2 in G3) za namnoževanje. Na posameznih gojiščih smo poganjke namnoževali 5– 6 tednov in izračunali množitveni faktor. Največji množitveni faktor smo dobili pri genotipu S. ebulus na gojišču G3, in sicer 3,9. Za koreninjenje smo uporabili tri različna gojišča (K1, K2 in K3) in ugotovili, da so se poganjki ukoreninili samo na gojišču K1. Na gojišče K1 smo inokulirali 30 poganjkov S. ebulus, 25 poganjkov S. javanica × S. ebulus, 20 poganjkov S. nigrain 25 poganjkov S. javanica × S. nigra. Ugotovili smo, da S. javanica × S. nigra in S.nigra na gojišču K1 nista koreninila, zelo dobro sta koreninila S. javanica × S. ebulus (100 %), nekoliko slabše pa S.ebulus (76,7 %). Ukoreninjene poganjke smo aklimatizirali v rastlinjaku, v meglilni komori. Aklimatizacija je bila 100 % uspešna.
Ključne besede: bezeg, Sambusus spp., medvrstni križanci bezga, in vitro razmnoževanje, mikropropagacija
Objavljeno v DKUM: 27.06.2016; Ogledov: 1758; Prenosov: 150
Celotno besedilo (3,32 MB) |
