SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZMNOŽEVANJE BEZGA V IN VITRO RAZMERAH
Franja Mohorko, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V obdobju od junija 2008 do junija 2010 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede opravili poskus, v katerem smo preučevali možnost razmnoževanja različnih genotipov bezga (Sambucus nigra, S. ebulus, S. javanica × S. ebulus, S. javanica × S. nigra) v in vitro pogojih. Preizkusili smo tri načine sterilizacije: z dikloroizocianurno kislino (15 minut in 20 minut) in natrijevim hipokloritom (20 minut). Kot najbolj uspešna se je pokazala sterilizacija z dikloroizocianurno kislino (15 minut). Sterilne in vitalne poganjke smo inokulirali na tri različna gojišča (G1, G2 in G3) za namnoževanje. Na posameznih gojiščih smo poganjke namnoževali 5– 6 tednov in izračunali množitveni faktor. Največji množitveni faktor smo dobili pri genotipu S. ebulus na gojišču G3, in sicer 3,9. Za koreninjenje smo uporabili tri različna gojišča (K1, K2 in K3) in ugotovili, da so se poganjki ukoreninili samo na gojišču K1. Na gojišče K1 smo inokulirali 30 poganjkov S. ebulus, 25 poganjkov S. javanica × S. ebulus, 20 poganjkov S. nigrain 25 poganjkov S. javanica × S. nigra. Ugotovili smo, da S. javanica × S. nigra in S.nigra na gojišču K1 nista koreninila, zelo dobro sta koreninila S. javanica × S. ebulus (100 %), nekoliko slabše pa S.ebulus (76,7 %). Ukoreninjene poganjke smo aklimatizirali v rastlinjaku, v meglilni komori. Aklimatizacija je bila 100 % uspešna.
Ključne besede: bezeg, Sambusus spp., medvrstni križanci bezga, in vitro razmnoževanje, mikropropagacija
Objavljeno: 27.06.2016; Ogledov: 327; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (3,32 MB)

2.
Vsebnost sladkorjev in organskih kislin v socvetjih in jagodah bezga
Valentina Kokošinek, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil določiti vsebnost posameznih in skupnih sladkorjev ter organskih kislin v socvetjih in jagodah nekaterih vrst ter medvrstnih križancev bezga. Koncentracije sladkorjev in organskih kislin v vodnih ekstraktih smo določili s tekočinsko kromatografijo. V socvetjih je prevladovala jabolčna kislina s povprečno vrednostjo 1,49 g/100 g suhe snovi. Genotip z najvišjo vsebnostjo jabolčne kisline v socvetjih je bil križanec (JA × NI) × NI2 (2,42 g/100 g). V jagodah je bila najbolj zastopana citronska kislina (3,86 g/100 g), sledile so jabolčna, šikimska in fumarna s povprečnimi vrednostmi 1,34 g/100 g, 25,57 mg/100 g in 5,45 mg/100 g (suhe snovi). Med genotipi sta glede na najnižje in najvišje vsebnosti citronske kisline v jagodah izstopala (JA × NI) × RAC (0,004 g/100 g) in (JA × NI) × CER (1,35 g/100 g). Povprečna vsebnost glukoze in fruktoze v socvetjih je bila 3,04 g/100 g in 2,36 g/100 g (suhe snovi) in v jagodah 15,35 g/100 g in 6,87 g/100 g (suhe snovi). Najnižjo vsebnost glukoze v bezgovih socvetjih smo določili v genotipu JA × (JA × NI)1 najvišjo v (JA × NI) × (CER × NI). Spermanov korelacijski koeficient ni pokazal značilne korelacijske povezanosti med vsebnostjo kislin in sladkorjev v socvetjih in jagodah.
Ključne besede: bezeg, Sambucus spp., medvrstni križanci, socvetja, jagode, vodni ekstrakti, sladkorji, kisline
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 53; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici