| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Proučevanje razvojnih stadijev in biometričnih parametrov različnih medvrstnih hibridov vinske trte
Tadej Neuvirt, 2013, diplomsko delo

Opis: V letu 2011 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru proučevali razvojne stadije in biometrične parametre pri nekaterih sortah (medvrstnih hibridih) 'Johanniter', 'Regent', 'Cabernet Carol', 'Prior' in standardni sorti vinske trte 'Modri pinot'. Pri spremljanju razvojnih stadijev smo ugotovili, da sta sorti 'Regent' in 'Prior' prej cveteli (p ≤ 0,05). Sorta 'Regent' je prva dosegla tehnološko zrelost, kontrolna sorta 'Modri pinot' pa zadnja (p ≤ 0,05). Optimalno zrelost grozdja sta najprej dosegli sorti 'Regent' in 'Johanniter', najkasneje pa sorta 'Prior'. Sorta 'Regent' je imela manjšo povprečno maso grozdja na trs od kontrolne sorte in ostalih medvrstnih hibridov (p ≤ 0,05). Kontrolna sorta 'Modri pinot' je imela največjo vsebnost sladkorjev v grozdnem soku (90 °Oe), najmanjšo pa sorta 'Prior' (78 °Oe) (p ≤ 0,05). Prav tako je imela kontrolna sorta največjo vsebnost skupnih titracijskih kislin (8,9 g/L), najmanjšo pa sorta 'Regent' (6,1 g/L) (p ≤ 0,05). Največjo povprečno pH vrednost v grozdnem soku smo izmerili pri sorti 'Regent' (3,55), najmanjšo pa pri kontrolni sorti 'Modri pinot' (3,27) (p ≤ 0,05).
Ključne besede: vinska trta, medvrstni hibridi, razvojni stadiji, pridelek, kakovost
Objavljeno: 14.10.2013; Ogledov: 921; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

2.
KEMIJSKA SESTAVA IN SENZORIČNA VREDNOST VIN NEKATERIH INTERSPECIFIČNIH SORT VINSKE TRTE
Nejc Gorjup, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2012 smo v poskusu proučevali biološke in senzorične lastnosti pri šestih medvrstnih hibridih vinske trte. Sorte smo primerjali s kontrolno sorto Vitis vinifera L. 'Modri pinot'. Ugotovili smo, da sta največjo povprečno maso grozdja na trs imeli sorti 'Cabernet Carol' in 'Johannitter'. Največjo vsebnost sladkorjev v grozdnem soku je imela sorta 'Johanniter', najmanjšo pa sorta 'Monarch' (p ≤ 0,05). Največjo vsebnost skupnih titracijskih kislin smo izmerili pri sortah 'Cabernet Carol' in 'Prior', najmanjšo pa pri sortah 'Regent' in 'Johanniter'. Nizke vrednosti pH v soku so bile izmerjene pri sortah 'Cabernet Carol', 'Prior' in 'Monarch', najvišji pH pa je imela sorta 'Regent' (p ≤ 0,05). Najvišje vsebnosti antocianov ter intenziteto barve smo določili pri sortah 'Regent', 'Monarch' in Rondo', slednja ima tudi največjo vsebnost taninov. Pri senzoričnem profilu vina vsi medvrstni hibridi ustrezajo kakovosti vina žlahtne vinske trte.
Ključne besede: Vinska trta, medvrstni hibridi, sestava mošta, sestava vina, kakovost vina.
Objavljeno: 21.07.2016; Ogledov: 893; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (696,24 KB)

3.
RAZMNOŽEVANJE BEZGOV IN NJIHOVIH MEDVRSTNIH KRIŽANCEV S POTAKNJENCI
Helena Levičnik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Raziskava v diplomski nalogi je bila opravljena na dveh genotipih črnega bezga (Sambucus nigra L.) in različnih medvrstnih hibridih. Namen raziskave je bil proučiti vpliv genetske strukture, substrata, tipa potaknjenca, termina potikanja in različnih koncentracij rastnega regulatorja 1H-indolbutanojske kisline (IBA) (5g/kg in 10g/kg) na ukoreninjanje in morfološke lastnosti bezgovih potaknjencev. Poskus je potekal v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Potaknjenci so koreninili pod polietilensko folijo. Rastlinski material smo nabirali v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru, Genski banki Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ter v okolici omenjene fakultete. Raziskava je pokazala, da na uspešnost ukoreninjenja vplivajo genotip, termin in tretiranje z rasnim regulatorjem. Substrat in tip potaknjenca nista imela vpliva.
Ključne besede: bezeg, Sambucus spp., medvrstni hibridi, vegetativno razmnoževanje, potaknjenci
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 1315; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (643,49 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici