| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Agresivnost med mladimi
Indira Husanović, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili temeljne pojme agresivnosti in nasilja ter opisali teorije agresivnosti. Predstavili smo dejavnike, ki vplivajo na nasilno vedenje mladostnikov ter oblike nasilja mladih v Sloveniji. Navedli smo tudi ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nasilja ter soočenje šole z nasiljem. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju in Srednji zdravstveni šoli v Celju v mesecu septembru 2009 in v mesecu marcu 2010. Namen raziskave je bil, ugotoviti katera vrsta nasilja prevladuje med mladostniki, kje najpogosteje pride do nasilja in koga obvestijo v primeru, da so bili žrtev nasilja. Rezultate smo pridobili z vprašalnikom zaprtega in polodprtega tipa, razdeljenim med 40 osnovnošolcem in 40 srednješolcem. Rezultati raziskave so pokazali da je v anketirani osnovni šoli prisotno psihično kot fizično nasilje, medtem ko v anketirani srednji šoli prevladuje psihično nasilje. V anketirani osnovni šoli najpogosteje pride do nasilja na hodnikih šole, v anketirani srednji šoli pa pred šolo. V primeru nasilja anketirani osnovnošolci najpogosteje obvestijo učitelja in prijatelje, medtem ko srednješolci svoje starše.
Ključne besede: Ključne besede: nasilje, agresija, mladostnik, vrstniško in medvrstniško nasilje, bullying.
Objavljeno: 02.07.2010; Ogledov: 4561; Prenosov: 1188
.pdf Celotno besedilo (565,36 KB)

2.
VLOGA IN POMEN ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE PRI OBRAVNAVI MEDVRSTNIŠKEGA NASILJA V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLI
Suzana Kovše, 2010, diplomsko delo

Opis: Vrstniško nasilje ni nov pojav, obstaja že precej časa, le da se o njem dolgo ni govorilo. Ker postaja vse bolj resen problem, ga šole poskušajo zmanjšati. Pri tem imajo zelo pomembno vlogo šolski svetovalni delavci, saj so pogosto prvi, kamor se žrtve vrstniškega nasilja zatečejo po pomoč. Tako smo se lotili proučevanja vloge in pomena šolske svetovalne službe pri obravnavi medvrstniškega nasilja v osnovni in srednji šoli. V teoretičnem delu smo predstavili medvrstniško nasilje, njegove oblike in značilnosti vpletenih, šolsko svetovalno službo, vlogo šolske svetovalne službe pri obravnavi medvrstniškega nasilja ter ukrepe preprečevanja nasilja med vrstniki tako doma kot v tujini. V empiričnem delu diplomske naloge smo raziskali, ali se svetovalni delavci pogovarjajo z učenci o medvrstniškem nasilju, ali poskušajo preprečiti nasilje na šoli, ali pripravljajo delavnice, seminarje, predavanja na temo vrstniškega nasilja, ali osveščajo udeležence vzgojno-izobraževalnega procesa o vrstniškem nasilju. Šolski svetovalni delavci morajo delovati tako preventivno kot tudi kurativno. Imeti morajo nizko toleranco za vrstniško nasilje in biti nanj visoko občutljivi. Da v primeru vrstniškega nasilja pravilno reagirajo, se morajo nenehno izobraževati in izpopolnjevati svoje znanje. Ostale udeležence vzgojno-izobraževalnega procesa morajo osveščati o vrstniškem nasilju, njegovi resnosti in posledicah tako za žrtve kot tudi nasilneže. Pomembno je, da učencem pokažejo, da nasilja ne podpirajo, in da so na voljo, ko jih bodo potrebovali. Prizadevati si morajo za dobre odnose z učenci in ohranjati njihovo zaupanje.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavci, medvrstniško nasilje, bullying, trpinčenje, osnovna šola, srednja šola
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 3586; Prenosov: 439
.pdf Celotno besedilo (561,79 KB)

3.
Nasilje v Osnovni šoli Mladika Ptuj : diplomsko delo
Tanja Kušenić, 2010, diplomsko delo/naloga

Ključne besede: nasilje, medvrstniško nasilje, šola, otroci, mladostniki, žrtve, nasilneži, diplomske naloge
Objavljeno: 09.05.2011; Ogledov: 2121; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (490,73 KB)

4.
Nasilje na Osnovni šoli Šturje Ajdovščina : diplomsko delo
Deni Šuligoj, 2010, diplomsko delo/naloga

Ključne besede: nasilje, medvrstniško nasilje, šola, otroci, mladostniki, žrtve, nasilneži, diplomske naloge
Objavljeno: 09.05.2011; Ogledov: 1459; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (475,96 KB)

5.
Medvrstniško nasilje : oddaja Polnočni klub, RTV Slovenija 1, 2. okt. 2009
2009, radijska ali televizijska oddaja

Ključne besede: vrstniki, šole, nasilje, medvrstniško nasilje
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 944; Prenosov: 83
URL Povezava na celotno besedilo

6.
MEDVRSTNIŠKO NASILJE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Iris Vajs, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opisali pojav medvrstniškega nasilja, ga opredelili, opisali, kje se pojavlja, na kaj moramo biti pozorni in kako ga lahko preprečimo oz. skušamo preprečiti. Izhajali smo predvsem iz dejstva, da je ponekod nasilje premalo opazno ali pa se ob govoru o njem pojavlja strah. Nasilje med vrstniki ni nov pojav, a je vse pogostejši in se ga žal premalo zavedamo, zato je bil naš namen ugotoviti, v kolikšni meri ga sploh opazimo. Poudarek v diplomskem delu smo dali na vrtec kot vzgojno-izobraževalno institucijo in na vlogo vzgojitelja/ice, ki je pomemben člen pri vzgoji otroka v prvih letih njegovega življenja. V empiričnem delu diplomskega dela smo na podlagi anketnega vprašalnika raziskali, kakšna je vloga vzgojiteljice ob pojavu nasilja, kako pogosto se nasilje pojavlja in pri kateri starostni skupini, pri čemer smo uporabili deskriptivno metodo. Ker je pojav nasilja vedno bolj pogost, je pri medvrstniškem nasilju pomembno, da smo na podlagi empiričnega dela poiskali različne rešitve in pristope, kako nasilje preprečiti ali zmanjšati.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, vrtec, posledice nasilja, pomoč žrtvam, možne rešitve
Objavljeno: 08.01.2014; Ogledov: 1517; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (923,69 KB)

7.
BULLYING MED UČENCI OSNOVNE ŠOLE
Nastja Klein, 2014, diplomsko delo

Opis: Pri nasilju gre za naučen vedenjski vzorec, ki je nedopusten in kazniv. Gre za širok spekter negativnih ravnanj, ki pri žrtvah puščajo hude in dolgotrajne tako čustvene in fizične posledice. Otrok, ki je žrtev takšnega nasilja, lahko ima trajne posledice in je zaznamovan za vse življenje. Povzročitelj nasilja je za to odgovoren, žrtvi pa se nudi takojšnja pomoč. Strokovna literatura v grobem loči pet vrst nasilja: psihično, fizično, medvrstniško, spolno in nasilje v družini. Nasilje med vrstniki je lahko fizično ali psihično, posamično ali skupinsko. O nasilju govorimo, kadar učenec ali skupina učencev drugemu učencu govori neprijetne ali nespodobne besede, ga zafrkava, brca, tepe, mu uničuje oblačila ali šolske potrebščine, ga obrekuje in izloča iz družbe vrstnikov, zaklene v garderobo ali učilnico itd., zaradi česar tak učenec trpi in se ne more braniti. Obstajajo različne oblike nasilja, kot tudi različni dejavniki, ki vplivajo na medvrstniško nasilje, kot so mediji, vrstniki, družina, šola. Največkrat medvrstniško nasilje izvira iz nasilja v družini. Otroci, ki jih doma pretepajo starši, ta vedenjski vzorec prenašajo naprej. V diplomski nalogi je podrobno predstavljen bullying med otroci osnovne šole.
Ključne besede: nasilje, medvrstniško nasilje, bullying, otroci, dejavniki, preprečevanje medvrstniškega nasilja.
Objavljeno: 30.09.2014; Ogledov: 1710; Prenosov: 394
.pdf Celotno besedilo (278,78 KB)

8.
POVEZANOST RAZREDNE KLIME Z UČNIM USPEHOM, SAMOPODOBO IN MEDVRSTNIŠKIM NASILJEM PRI SREDNJEŠOLCIH
Barbara Požun, 2014, magistrsko delo

Opis: Doživljanje razredne klime se povezuje z različnimi področji dosežkov in vedenja dijakov. Osnovni namen raziskave je ugotoviti, ali obstaja povezanost med zaznavanjem razredne klime dijakov z učnim uspehom, samopodobo in medvrstniškim nasiljem. Cilj je tudi izmeriti zaznavanje razredne klime dijakov in profesorjev. Udeleženci so reševali vprašalnik razredne klime Učno okolje, vprašalnik samopodobe Opisovanje samega sebe in Lestvice medvrstniškega nasilja. Pridobili smo tudi podatke o njihovem učnem uspehu. Vse podatke smo pridobili od 447 dijakov ene izmed posavskih gimnazij, samo vprašalnik razredne klime pa so rešili 502 dijaka in 19 profesorjev. Rezultati kažejo, da se pozitivna razredna klima povezuje z boljšim učnim uspehom, višjo samopodobo in manj zaznanega medvrstniškega nasilja. Pri dijakih in razrednikih obstajajo razlike v zaznavanju med obstoječo in želeno razredno klimo; večinoma so velike. Oboji želijo več povezanosti, zadovoljstva, usmerjenosti k cilju in demokratičnosti ter manj napetosti, neenakosti, klik, apatije, različnosti, tekmovalnosti in neorganiziranosti. Obstaja tudi veliko razlik v zaznavanju obstoječe in želene razredne klime med dijaki in profesorji četrtih letnikov – profesorji zaznavajo razredno klimo bolj pozitivno. Odkrili smo tudi razlike v zaznavanju obstoječe in želene klime glede na stopnjo šolanja – dijaki višjih letnikov zaznavajo slabšo obstoječo klimo – in glede na spol – dekleta zaznavajo višjo obstoječo in želeno klimo.
Ključne besede: razredna klima, učni uspeh, samopodoba, medvrstniško nasilje, dijaki.
Objavljeno: 29.10.2014; Ogledov: 1485; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (546,88 KB)

9.
Medvrstniško nasilje z vidika učiteljev in učencev osnovne šole
Katja Posnic, 2015, magistrsko delo

Opis: Medvrstniško nasilje predstavlja pereč problem, saj ustvarja okolje strahu, ki negativno vpliva na fizično in duševno stanje učencev. Osnovni namen naše raziskave je osvetliti problematiko medvrstniškega nasilja v šolah. Ker so učitelji odgovorni za ustvarjanje okolja miru in medsebojnega spoštovanja ter imajo pomembno vlogo pri preprečevanju medvrstniškega nasilja, želimo preučiti njihovo zaznavanje in razumevanje medvrstniškega nasilja, udeležbo v programih preprečevanja in spoprijemanja z medvrstniškim nasiljem ter verjetnost njihovega posredovanja v tovrstnih situacijah. Da pa bi problematiko razumeli celostno, smo vključili tudi percepcijo učencev. Udeleženci so reševali vprašalnik Lestvice medvrstniškega nasilja v šoli in Vprašalnik medvrstniškega nasilja, ki sta bila za potrebe naše naloge prirejena. V raziskavi je sodelovalo 484 udeležencev, od tega 88 učiteljev in 396 učencev. Rezultati kažejo, da tako učitelji kot učenci najpogosteje zaznavajo verbalno nasilje, manj pogosto pa opažajo odnosno in fizično nasilje. Učenci v primerjavi z učitelji zaznavajo več nasilja. Tako učenci kot učitelji zaznavajo fizično in verbalno nasilje resneje v primerjavi z odnosnim nasiljem. Do žrtev obeh vrst nasilja so učitelji tudi bolj empatični in tako v situacijah fizičnega in verbalnega nasilja tudi bolj pripravljeni posredovati. Prihaja do razlik med mnenji učiteljev in učencev glede verjetnosti posredovanja učiteljev v situacijah medvrstniškega nasilja; učitelji v primerjavi z učenci v večji meri menijo, da posredujejo v primerih medvrstniškega nasilja. Med učitelji, ki so v programih preprečevanja in spoprijemanja z medvrstniškim nasiljem sodelovali, in tistimi, ki tovrstnih izobraževanj niso bili deležni, ne prihaja do statistično pomembnih razlik v verjetnosti posredovanja.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, pogostost, resnost, empatija, posredovanje, učitelji, učenci
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 1496; Prenosov: 322
.pdf Celotno besedilo (753,83 KB)

10.
SPOPRIJEMANJE UČITELJEV Z NASILJEM
Nina Ševarovič, 2015, diplomsko delo

Opis: Nasilje je prisotno v vsaki šoli in z njim se morajo spoprijeti delavci šole. Pomembno je, da se ne slepijo pred nastalim problemom, ampak ga poizkusijo rešiti in preprečiti njegovo ponovitev. Namen diplomske naloge je s pomočjo anketnega vprašalnika proučiti, kako se učitelji osnovnih šol spoprijemajo z različnimi oblikami nasilja in tako s pomočjo odgovorov ponuditi izbor različnih načinov za zmanjševanje le-tega oziroma predstaviti boljše rešitve, kot sta umik in ignoriranje. Učitelji včasih ne vedo, kako se spoprijeti z nasiljem, če se le-to pojavi, zato je pomembno sodelovanje celotne šole. Pomembna so tudi dodatna izobraževanja za delavce šole. Vedno več šol, institucij in drugi strokovnjaki izvajajo različne projekte na temo spoprijemanja z nasiljem in tako dajo drugim, ki se s tem ne znajo spoprijeti, različne možnosti in ideje, kako se lotiti reševanja problema. V raziskavi je sodelovalo sto učiteljev iz enajstih šol iz okolice Celja, Maribora, Ljubljane, Črne na Koroškem in Ptuja. Štirinajst učiteljev podatka o regiji, v kateri poučujejo, ni navedlo. Rezultati moje raziskave so pokazali, da so na šolah pri preprečevanju nasilja najbolj uspešni dežurni učitelji, saj se po navadi nasilje dogaja v skritih prostorih oziroma tam, kjer ni prisotne odrasle osebe. Iz odgovorov je bilo možno razbrati, da se učitelji težje spoprimejo z družinskim nasiljem. Dostikrat sploh ne rešijo problema, saj niso prepričani, ali se ta vrsta nasilja sploh dogaja in jih je tako posledično strah reakcije staršev. Tisti pa, ki se s tem spoprimejo, večinoma sodelujejo s šolsko svetovalno službo. Učitelji so tudi mnenja, da na šolah namenijo dovolj časa za pogovor o nasilju in reševanju le-tega in videti je, da pri tem sodeluje celotna šola oziroma si med seboj pomagajo.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, družinsko nasilje, spoprijemanje z nasiljem, ukrepi za zmanjševanje nasilja, učitelji
Objavljeno: 16.02.2016; Ogledov: 941; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1015,02 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici