1. Počutje romskih otrok v osnovni šoli in njihove zaznave odnosov z vrstniki in učiteljiLaura Kovač, 2021, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je raziskati, kako se romski učenci počutijo v slovenskih osnovnih šolah ter kako zaznavajo svoje odnose z vrstniki in učitelji, pri čemer posebno pozornost namenjamo tudi pojavu medvrstniškega nasilja v šoli.
V teoretičnem delu magistrskega dela se najprej osredotočimo na Rome kot posebno etnično skupnost in romske otroke v šoli. Nato opisujemo šolo kot socialni prostor. Pozornost posvetimo počutju in socialnim odnosom v šoli, ki pomembno vplivajo na učno uspešnost otrok.
Empirični del magistrskega dela temelji na kvalitativnem pristopu, podatki so pridobljeni s pomočjo delno strukturiranih intervjujev z romskimi učenci in starši, ki živijo v romskih naseljih v Prekmurju in na Dolenjskem. Izsledki raziskave kažejo, da na počutje romskih učencev, ki obiskujejo tretje vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole, pomembno vplivajo njihovi odnosi z vrstniki in učitelji. Čeprav romski učenci ter starši večinoma pripovedujejo o dobrem počutju romskih učencev v šoli ter odnose z vrstniki in učitelji zaznavajo pozitivno, pa raziskava vseeno osvetli negativne odnose slovenskih vrstnikov ter učiteljev do romskih učencev v osnovni šoli. Romski učenci se v šoli soočajo z diskriminacijo na podlagi etnične pripadnosti s strani slovenskih vrstnikov in učiteljev, pogosto pa so tudi žrtve medvrstniškega nasilja, ki prav tako temelji na njihovi etnični pripadnosti.
Ključne besede: romski učenci, počutje v šoli, socialni odnosi v šoli, medvrstniško nasilje
Objavljeno: 28.09.2021; Ogledov: 89; Prenosov: 16
 Celotno besedilo (1,41 MB) |
2. Medvrstniško nasilje na osnovnih šolah v KamnikuAndrejka Drolc, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu bomo spoznali teoretični in raziskovalni vidik medvrstniškega nasilja. Na nasilje v šolah vplivajo različni dejavniki (ekonomski status, družbeni status, videz …).
V šolah je mogoče zaznati veliko tipov in oblik nasilja. Poleg medvrstniškega nasilja zaznamo tudi nasilje učencev nad učitelji, ki je dokaj pogost pojav (razni vzdevki učiteljem, motenje pouka …). Med najpogostejše tipe vrstniškega nasilja štejemo fizično ali verbalno nasilje, psihično nasilje, ekonomsko nasilje, rasistično in spolno nasilje ter dokaj novo in zelo razširjeno spletno nasilje, ki je po mnenju strokovnjakov samo podaljšek nasilja, ki se dogaja v šolah.
Otroke, ki so žrtev nasilja, prepoznamo predvsem po prestrašenosti. Žrtve postanejo predvsem zato, ker so izolirani in osamljeni ter na nasilje odreagirajo z jokom. Medtem ko je nasilnež učenec, ki je nasprotje žrtvi, je videti močnejši ter je samozavesten z veliko prijateljev. Pri nasilju so ključni tudi opazovalci, saj so velikokrat oni tisti, ki še dodatno spodbujajo nasilje.
Vzrok za izvajanje nasilja je v večini primerov posledica neurejenega domačega okolja ali osebnih težav (družinsko nasilje). Pri preventivi nasilja mora biti šola strokovna in mora otroku priti naproti v primeru težav, tudi ko gre za sankcioniranje povzročiteljev, se je treba držati določenih pravil in protokolov.
Na področju preventive in izobraževanja otrok o nasilju deluje zelo veliko neprofitnih in nevladnih organizacij, ki sporočajo, da nasilje ni rešitev, temveč težava, ki jo je treba odpraviti.
Skozi analizo pa smo ugotovili, da je več nasilja prisotnega na mestnih šolah in da se fantje nagibajo k fizičnemu nasilju, dekleta pa k psihičnemu nasilju. Opazili smo, da se največ nasilja pripeti na šolskih hodnikih ali stopniščih. Žrtve o tem, da so tarča nasilnih učencev, največkrat poročajo prijateljem ali delavcem na šoli. Iz analize lahko tudi potrdimo, da učitelji dobro delajo na preventivi nasilja.
Ključne besede: diplomske naloge, medvrstniško nasilje, šola, Kamnik, mladostniki
Objavljeno: 01.04.2021; Ogledov: 179; Prenosov: 44
Celotno besedilo (796,20 KB) |
3. Medvrstniško nasilje v osnovni šoli in spoprijemanje z njimIren Paller, 2020, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu zaključnega dela smo opisovali sam pojav nasilja. Koboltova (1991; povz. po Aničić idr., 2002) pravi, da je nasilje potencialno del vsakega posameznika. Brejc in drugi (2009) nasilno ravnanje v medosebnih odnosih razlagajo kot nekaj nedopustnega, saj s takšnim vedenjem kršimo pravice sočloveka. Nadaljevali smo z osvetlitvijo pojmov medvrstniškega nasilja in zlorabe moči. Predstavili smo opredelitev medvrstniškega nasilja ter značilnosti, vrste in vloge učencev v medvrstniškem nasilju. Habbe (2000) omenja, da se otrok v fazi odraščanja vključuje v različna nova okolja. To so vrtec, šola in igrišče, kjer je primoran stopiti v stik z drugimi otroki in odraslimi. Pečjakova (2014) za nasilje, ki se odvija med vrstniki, uporablja izraz iz novejše literature – medvrstniško nasilje. Vidi ga kot agresivno vedenje, ki je namerno in vključuje neravnovesje moči med žrtvijo in napadalcem. Pomemben del teoretičnega dela naloge je bil predstavitev vloge in aktivnosti šole pri nasilju. Habbe (2000) poudarja, da je za učinkovito obvladovanje varnosti učencev pomembno ozračje, ki ne dovoljuje nasilja, da šola oblikuje lastno strategijo in ima razvit sistem za preprečevanje nasilja in takojšnje ukrepanje v primeru nasilja. Cankar in drugi (2009) dodajajo, da kakovostno sodelovanje in tesno povezovanje staršev in šole prav tako veliko pripomore k učinkovitemu doseganju vzgojno-izobraževalnega cilja.
Na koncu prvega dela smo opisali pristope, ki so učinkoviti pri zmanjševanju medvrstniškega nasilja. K reševanju nasilja v šoli lahko pristopimo tudi s šolsko in vrstniško mediacijo, ki ju prepoznamo po njuni nevtralni in spodbujevalni naravi (Kroflič idr. 2011). Za mediacijo je značilno, da išče rešitve, spodbuja sodelovanje in ne brska po preteklosti ter ni usmerjena na vzroke za dogodke (Prgić, 2011). Učenci se naučijo konstruktivnega reševanja konfliktov, kako jih bolje reševati (Prgić, 2010). Navedeno je bilo, da je nasilje, ki se pojavlja v šolah, vezano na družinske, medvrstniške odnose in različne dejavnike v šoli. Glede na to je bilo pomembno, da smo raziskali, kakšno vlogo ima pri tem razrednik.
V empiričnem delu smo želeli preučiti tematiko medvrstniškega nasilja, kakšne možnosti ima razrednik pri medvrstniškem nasilju in kako se učitelji razredniki spoprijemajo z njim. Zanimalo nas je stališče učiteljev razrednikov, kako pogosto zaznavajo ta pojav v njihovem razredu, kako se mu zoperstavljajo ter kako ga rešujejo. Uporabili smo deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika za učitelje razrednike na sedmih (dvojezičnih in enojezičnih) izbranih osnovnih šolah. Vzorec anketirancev je obsegal 60 učiteljev v prvi triadi in 32 učiteljev v drugi triadi. Podatke smo interpretirali na podlagi absolutne in odstotne frekvence, kot tudi z analizo odvisnih zvez med spremenljivkami z χ² preizkusom na ravni tveganja (p ≤ 0,05). Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike v zaznavanju pojava medvrstniškega nasilja. Statistično delne razlike so v pogostosti medvrstniškega nasilja glede na spol učencev, v najpogostejši obliki medvrstniškega nasilja v razredu med fanti in med dekleti, v učiteljevem spopadanju z medvrstniškim nasiljem, v učiteljevih prijemih ob zaznavi medvrstniškega nasilja, v ukrepih za ohranjanje nenasilja in v vplivu šolske mediacije na učenca in razred.
V primeru mnenja učiteljev o padanju, naraščanju ali nespreminjanju medvrstniškega nasilja na šolah nismo odkrili statistično značilne razlike, torej ugotovitve kažejo različna mnenja učiteljev.
V zaključnem delu naloge so podane temeljne ugotovitve, kjer napovemo trende in nekaj rešitev za reševanje in obvladovanje medvrstniškega nasilja.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, osnovna šola, učitelj razrednik, učinkoviti pristopi
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 213; Prenosov: 68
Celotno besedilo (548,24 KB) |
4. Spletno nasilje in njegov vpliv na osnovnošolceKlara Golić, 2021, magistrsko delo Opis: Stopnja spletnega nasilja se iz leta v leto povečuje in širi. Mladi vse več časa preživljajo pred računalniškimi zasloni, anonimnost spletnih platform pa jim daje zavetje in udobje, kar zvišuje pojavnost medvrstniškega nasilja.
Možnost prekrivanja prave identitete daje posameznikom dodatno moč in samozavest, stopnja spletnega nasilja pa tako hitro preseže meje »tradicionalnega« nasilja. Za nastanek slednjega se mora posameznik javno izpostaviti in tvegati posledice morebitnega zavračanja. Svetovni splet daje posamezniku možnost, da nasilje izvaja iz udobja svoje varne cone, neizpostavljen in zaščiten pred pogledi širše družbe. To posledično povečuje število izvajalcev spletnega medvrstniškega nasilja, saj se v vlogi nasilneža znajdejo tudi posamezniki, ki se v »realnem svetu« ne bi upali javno izpostavljati in izvajati nasilje. Po podatkih projekta Odklikaj! je bilo v letu 2018 spletnemu nasilju izpostavljenih 56 % učenk in 50 % učencev tretje triade (Dretnik, 2019).
Za raziskavo so bili formirani trije vprašalniki, in sicer za učence in profesorje ter za kriminalistko oddelka za mladoletniško kriminaliteto (Sektor splošne kriminalitete) v dolenjski regiji.
Raziskava je pokazala, da je spletno nasilje prisotno med učenci in učenkami tako nižjih kot višjih razredov in zajema izjemno širok spekter nasilnih dejavnosti.
Ključne besede: nasilje, medvrstniško nasilje, spletno okolje, spletno nasilje, mladostniki, osnovnošolci, analize, magistrska dela
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 206; Prenosov: 41
Celotno besedilo (4,65 MB) |
5. Povezanost med empatijo učencev in njihovim zaznavanjem ter reagiranjem na medvrstniško nasiljeUla Ulaga, 2021, magistrsko delo Opis: Medvrstniško nasilje je zelo razširjen pojav pri nas in tudi drugje po svetu. Zelo pogosto se pojavlja v osnovnih šolah in učitelji ter drugi delavci šole si zelo prizadevajo, da ga uspešno preprečujejo. Namen magistrske raziskave je bil na vzorcu učiteljev razrednega pouka proučiti njihova stališča do medvrstniškega nasilja in izraženo stopnjo empatije. Želeli smo ugotoviti, v kolikšni meri učitelji zaznavajo medvrstniško nasilje v osnovnih šolah, kakšne oblike nasilja so po njihovem mnenju najpogostejše in kaj učitelji storijo v primeru, ko medvrstniško nasilje zaznajo. Ugotavljali smo, kako visoka je stopnja empatije pri učiteljih ter kako je ta povezana z učiteljevo sposobnostjo in kompetentnostjo v primeru nasilja. V raziskavo je bilo vključenih 150 učiteljev razrednega pouka (27 učiteljev in 123 učiteljic). Za pridobivanje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, sestavljen iz vprašanj o medvrstniškem nasilju, oblikovanih za namen te študije, in vprašalnika empatije (Davis, 1980). Rezultati so pokazali, da se učitelji večinoma ocenjujejo kot dovolj kompetentne in usposobljene za ustrezno zaznavanje in odzivanje v primeru medvrstniškega nasilja in da izražajo visoko stopnjo empatije. Večina učiteljev medvrstniško nasilje v šoli zaznava nekajkrat mesečno in so mnenja, da se največ nasilja dogaja med odmori. Med posameznimi oblikami nasilja učitelji najpogosteje zaznavajo zmerjanje, norčevanje in zasmehovanje. Pri zaznavanju medvrstniškega nasilja pa se večina učiteljev odloči za pogovor z vsemi udeleženci nasilja in o nasilju obvestijo starše vseh vpletenih otrok. Povezava med kompetentnostjo in usposobljenostjo pri obravnavi nasilja in empatijo učiteljev se je pokazala kot pozitivna in statistično pomembna, iz česar lahko domnevamo, da so tisti učitelji, ki imajo višjo stopnjo empatije tudi bolj ustrezno usposobljeni in kompetentni za prepoznavanje in reagiranje v primeru medvrstniškega nasilja. Naša raziskava kljub svojim omejitvam pomembno prispeva k dvigu zavedanja o vlogi empatije učiteljev in pomenu njihovega ustreznega posredovanja v primeru medvrstniškega nasilja.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, vloga šole, udeleženci nasilja, reakcija na nasilje, empatija
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 247; Prenosov: 79
Celotno besedilo (750,62 KB) |
6. Medvrstniško nasilje v osnovnih šolahAnja Necin, 2020, diplomsko delo Opis: Od nekdaj je bilo v šolskem okolju prisotno medvrstniško nasilje, vendar je v današnjih časih vse bolj in bolj razširjeno ter se pojavlja v različnih oblikah in s tem postaja vse večja in kompleksnejša težava. Družba se spreminja in s tem tudi okolje, v katerem otroci odraščajo. Otroci so vse bolj pod pritiskom iz vseh strani, saj si želijo biti sprejeti med vrstniki, ampak na žalost se v vsaki generaciji pojavljajo žrtve medvrstniškega nasilja. S spremembo družbe in tehnologije se tako trpinčenje širi in postaja vse bolj potuhnjeno ter zahrbtno. Posledično starši in učitelji težje sami prepoznajo in odreagirajo pravočasno. Žrtve v redkih primerih poročajo o nasilju, ki se izvaja nad njimi, kar posledično opogumi nasilneže, da nadaljujejo z izvajanjem le-tega v različnih oblikah in dimenzijah.
Diplomsko delo temelji na predstavi medvrstniškega nasilja, prepoznavi pojavnih oblik (fizično, psihično, spletno itd.), vlog posameznikov (žrtev, nasilnež, opazovalec), posledic za udeležence ter vlog zaposlenih v izobraževalnih ustanovah in okolici pri preprečevanju nasilja. V teoretičnem delu sem podrobno opisala, s katerimi pojavnimi oblikami vrstniškega nasilja se srečujemo v osnovnih šolah ter kako jih lažje prepoznati. Poleg klasičnih oblik sem dodala še posebne, kot so spolno, spletno, rasno, homofobno in nasilje nad učenci s posebnimi potrebami. Tem vrstam nasilja je namreč potrebno posvetiti enako pozornost kot ostalim, ki se večinoma dogajajo nam »pred očmi«. Sledi razčlenitev na vloge posameznih učencev ter kako vpliva njihova vloga na njihov nadaljnji razvoj in udejanjanje v šolskih aktivnostih. Zdi se mi pomembno, da učitelji in starši prepoznajo znake ob spremembi otrokovega vedenja, saj tako lahko že preventivno reagirajo in preprečijo morebitne nadaljnje posledice. Kot zadnji del teorije predstavim, kolikšno in kakšno vlogo imajo zaposleni v izobraževalnem sistemu, starši, mediji ter okolica na vedenje učencev in njihovo odzivanje ob pojavu nasilja. Poudarila sem pomen šole in vseh zaposlenih v šolskem sistemu, saj otroci večji del dneva preživijo v okolju, ki mora biti za njih prijazno. V raziskovalnem delu sem uporabila osem novejših raziskav (od leta 2010 do 2019). Njihov namen je, da na dejanskih odgovorih prikažem, kako velik problem sodobne družbe je medvrstniško nasilje in da je potrebno posvečati več pozornosti preventivi in krepitvi dobrih odnosov med neločljivo povezavo zaposlenih v šoli, staršev in učencev.
Ključne besede: diplomske naloge, medvrstniško nasilje, šola, žrtev nasilja, nasilnež, opazovalec
Objavljeno: 29.09.2020; Ogledov: 333; Prenosov: 88
Celotno besedilo (655,63 KB) |
7. Socialni cilji kot dejavnik medvrstniškega nasilja pri mladostnikihAnja Mikl, 2020, magistrsko delo Opis: Otroci oz. učenci v obdobju šolanja preživijo bistveno več časa v šolskem okolju kot drugje, zaradi česa imajo te izkušnje kritično vlogo pri njihovem kognitivnem, socialnem in čustvenem razvoju. Izkušnja medvrstniškega nasilja za posameznika in šolsko okolje predstavlja neprijetno izkušnjo z možnimi negativnimi izidi. V obdobju mladostništva je medvrstniško nasilje velikokrat v strateški vlogi dokazovanja ali vzdrževanja posameznikovega socialnega statusa. Pomembno vlogo pri slednjem imajo prav socialni cilji, ki so eden izmed glavnih motivov za izvajanje medvrstniškega nasilja. Namen magistrskega dela je bil raziskati vlogo in pomen socialnih ciljev v kontekstu medvrstniškega nasilja. Končni vzorec je zajemal 2039 učencev višjih razredov 20 osnovnih in srednjih šol. Starost učencev je od 13 do 22 let (M = 15,48). Rezultati so pokazali, da učenci z visoko izraženimi socialnimi cilji po priljubljenosti v višji meri poročajo o izvajanju nasilnega vedenja. O večjem izvajanju slednjega, predvsem odnosnega medvrstniškega nasilja, so prav tako poročali učenci, ki so bili v primerjavi z drugimi bolj negotovi zaradi svojega socialnega statusa v vrstniški skupini. Prav tako smo preverili, ali se pojavljajo razlike pri učencih, ki imajo visoke cilje po priljubljenosti, a v vrstniški skupini niso prepoznani kot takšni (angl. wannnabes). Pokazalo se je, da ta skupina učencev poroča o višji stopnji viktimizacije, predvsem odnosni in besedni. Na podlagi tega lahko sklepamo, da gre za rizično skupino učencev, zaradi česa bi bilo smiselno pripraviti intervencije na skupinski ravni, ki smo jih predstavili v diskusiji. Rezultati analiz so prav tako pokazali, da osnovnošolci poročajo o višjih socialnih ciljih po priljubljenosti kot srednješolci. Pri preverjanju razlik med spoloma se je pokazalo, da fantje v večji meri poročajo o ciljih po priljubljenosti, medtem ko so dekleta v večji meri poročala o višjih socialnih ciljih po sprejetosti, prav tako so, v primerjavi z fanti, poročala o večji negotovosti zaradi svojega socialnega statusa. Rezultati raziskave nam lahko tako pomagajo bolje razumeti funkcijo nasilnega vedenja in k priljubljenosti usmerjenih vedenj v mreži vrstniških odnosov.
Ključne besede: socialni cilji, priljubljenost, sprejetost, negotovost zaradi socialnega statusa, mladostniki, vrstniški status, medvrstniško nasilje
Objavljeno: 16.09.2020; Ogledov: 391; Prenosov: 100
Celotno besedilo (713,06 KB) |
8. Razvoj in evalvacija preventivno-intervencijskega programa za preprečevanje medvrstniškega nasilja med otroki in mladostniki v vzgojnem zavoduRoberta Kurbus, 2020, magistrsko delo Opis: Medvrstniško nasilje predstavlja pereč problem znotraj vseh izobraževalnih ustanov, raziskave pa poročajo o posebej pogostih primerih znotraj vzgojnih zavodov. Otroci in mladostniki v vzgojnih zavodih spadajo v ogroženo skupino, ki je izpostavljena številnim dejavnikom tveganja. Veliko jih doživi različne oblike zlorab že znotraj primarne družine, večinoma pa so pri njih prisotne tudi čustvene in vedenjske motnje. V raziskavi nas je zanimala dinamika medvrstniškega nasilja znotraj vzgojnih zavodov. Glavni cilj raziskave je bil, da na podlagi anket o medvrstniškem nasilju, ki so jih izpolnjevali otroci in mladostniki, nameščeni v vzgojnem zavodu, in intervjujev vzgojiteljev iz zavoda razvijemo in evalviramo preventivno-intervencijski program za preprečevanje medvrstniškega nasilja v vzgojnem zavodu. Rezultati, ki smo jih dobili s pomočjo baterije vprašalnikov večinoma niso pokazali statistično pomembnih sprememb v različnih izidih otrok in mladostnikov po izvedbi programa. V interpretaciji smo poskušali odgovoriti na zastavljena raziskovalna vprašanja ter predstaviti mogoče vzroke za dobljene rezultate. Kot glavno vodilo za oblikovanje in izvedbo programov v prihodnje priporočamo predvsem prilagoditev vsebin in izvedbe starosti udeležencev ter hkratno vključitev celotnega sistema (učiteljev, staršev, otrok in mladostnikov ter vzgojiteljev). Ker se nasilje v vzgojnih zavodih prepogosto dojema kot normalen del vsakdana, zaključujemo, da je delo na tem področju vsekakor pomembno, smiselno in potrebno.
Ključne besede: čustvene in vedenjske motnje, vzgojni zavodi, medvrstniško nasilje, preventivno-intervencijski program
Objavljeno: 03.08.2020; Ogledov: 395; Prenosov: 84
Celotno besedilo (3,26 MB) |
9. Pojavnost verbalnega in neverbalnega nasilja med poukom na razredni stopnji osnovne šoleAnja Mlakar, 2020, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljene splošne značilnosti medvrstniškega nasilja. Predstavljene so različne vrste medvrstniškega nasilja in njihovi udeleženci. Prav tako je predstavljena vloga šole, zaposlenih in učiteljev. Na koncu teoretičnega dela sta opisani opazovalna metoda in intervju, ki smo ju vključili pri empiričnem delu. V empiričnem delu sta najprej predstavljeni analizi ček liste in polstrukturiranega intervjuja. V nadaljevanju je predstavljena raziskava o pojavnosti verbalnega in neverbalnega nasilja, ki je bila izvedena v šolskem letu 2019/20. Zanimalo nas je, v kolikšni meri in pri katerem predmetu se neverbalno in verbalno nasilje pojavlja najpogosteje in najmanj pogostov določenem razredu in koliko različnih oblik nasilja se pojavi. Zanimalo nas je tudi, kako so oblika učne ure, zaporedje, čas učne ure in dan tedenskega opazovanja povezani s pojavnostjo neverbalnega in verbalnega nasilja pri pouku.To bomo primerjali z zaznavami učitelja, kdo je po njihovem mnenju običajno povzročitelj in žrtev nasilja ter kako se razlikujejo naša opažanja z zaznavanji učiteljev. Zanima nas, kateri so po učiteljevi oceni tisti dejavniki, ki pripomorejo k nastanku nasilja v šoli in kateri ga pomagajo preprečevati nasilje v šoli, ter ali učitelj pri pouku opazi neverbalno in verbalno vrstniško nasilje in kako v danem trenutku reagira.
Rezultati analize opazovanja s ček listami so pokazali, da se neverbalno in verbalno nasilje pojavljata vsak dan, najpogosteje pri predmetu Glasbena umetnost, v obliki vedenja, nesramnih gest in vzdevkov. Omenjena opažanja se niso ujemala z rezultati intervjujev učiteljev o njihovih zaznavah pojavljanja nasilja med poukom. Največ nasilja se pojavlja pri frontalni obliki in na koncu učne ure, kar se le delno ujema z rezultati analize intervjujev. Najpogostejši izvajalci in žrtve nasilja so fantje. Rezultati analize intervjuja so pokazali, da so učitelji različnih mnenj glede dejavnikov, ki preprečujejo ali vzpodbujajo nasilje. Učitelji menijo, da v večini primerov opazijo nasilje med poukom, kadar se le-to zgodi.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, verbalno nasilje, neverbalno nasilje, ček lista, polstrukturirani intervju
Objavljeno: 28.07.2020; Ogledov: 294; Prenosov: 101
Celotno besedilo (822,14 KB) |
10. Primeri didaktičnih aktivnosti za spodbujanje medvrstniških odnosov pri pouku spoznavanja okolja v 1. triletjuKatja Kramljak, 2020, magistrsko delo Opis: Medvrstniški odnosi so za učence izrednega pomena. Še posebej v 1. triletju je pomembno, da se vzpostavijo dobri odnosi in temelji za višje razrede. Namen magistrskega dela je bil izdelati didaktične aktivnosti, ki bi spodbujale pozitivne medvrstniške odnose pri učencih 1. triletja, ter te aktivnosti preizkusiti. Aktivnosti so bile preizkušene v 1., 2. in 3. razredu, v katerih je bilo 11, 10 in 11 učencev. Po izvedenih aktivnostih je bila napisana refleksija. Preizkus didaktičnih aktivnosti se je izkazal za uspešnega, učni cilji so bili doseženi. Učencem je izvedena didaktična aktivnost prinesla novo znanje in poglede na nasilje. Ugotovili smo, da bi pogostejša izvedba teh aktivnosti pomembno izboljšala pozitivne medvrstniške odnose, saj bi jih učenci tako bolje razumeli, pojav nasilja pa bi se zmanjšal.
Ključne besede: socialni odnosi, medvrstniško nasilje, spoznavanje okolja, didaktične aktivnosti
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 447; Prenosov: 102
Celotno besedilo (5,01 MB) |
