1. Medpredmetnost in jezik v razredu pri pouku angleščine kot tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju : magistrsko deloMinca Marovt, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole (nadalje 1. VIO OŠ) z učnimi predmeti šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na opredelitev medpredmetnega povezovanja, spoznavanje ravni in stopenj medpredmetnega povezovanja, nekaj besed smo namenili načrtovanju in izvajanju pouka z vključevanjem medpredmetnosti, raziskovali pa smo tudi možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika z ostalimi učnimi predmeti v 1. VIO OŠ. Pojasnili smo pristop CLIL ter pomen usvajanja tujejezikovnih struktur v razredu in slovarskega načina poučevanja tujega jezika. Teoretični del magistrske naloge smo strnili s poglavjem o pomenu medpredmetnega povezovanja pri poučevanju angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji OŠ.
V empiričnem delu magistrske naloge smo ustvarili slovarje, ki vsebujejo jezikovne strukture v slovenskem in angleškem jeziku. Pripravljeni slovarji so namenjeni učiteljem, ki poučujejo angleščino kot tuji jezik v 1. VIO OŠ ter želijo uporabo tujega jezika povezati z vsebinami, temami in cilji drugih predmetnih področij, in sicer z učnimi predmeti: šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost. Pri izboru jezikovnih struktur so nam bili v pomoč učni načrti izbranih učnih predmetov. Oblikovali smo tudi lastne kriterije, s pomočjo katerih smo zbrali jezikovne strukture, ki jih učitelji najpogosteje uporabljajo pri različnih predmetnih področjih in jih lahko učitelji tujega jezika vključijo v svoj pouk. Slovarji so lahko v pomoč tudi učencem priseljencem, saj jim omogočajo lažje razumevanje in usvajanje osnovnih jezikovnih struktur v slovenščini kot jeziku okolja.
Ključne besede: medpredmetnost, jezik v razredu, poučevanje angleščine kot tujega jezika, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, CLIL, teoretični del, opredelitev medpredmetnega povezovanja, interdisciplinarno poučevanje, načelo celovitosti, stopnje medpredmetnega povezovanja, načrtovanje medpredmetnega povezovanja, ravni medpredmetnega povezovanja, vertikalno in horizontalno medpredmetno povezovanje, pri pouku angleščine kot tujega jezika, medpredmetno povezovanje na vsebinski ravni, medpredmetno povezovanje na konceptualni ravni, načrtovanje in izvajanje medpredmetnega povezovanja, možnosti medpredmetnega povezovanja, povezovanje učnih predmetov, medpredmetno povezovanje spodbuja, strategij medpredmetnega povezovanja, program osnovna šola, razvijanju ključnih kompetenc, vsebinsko in jezikovno integrirano učenje, pomoč učiteljem, učni predmeti, šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena umetnost, likovna umetnost, tematski slovarji
Objavljeno v DKUM: 29.08.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 30
 Celotno besedilo (2,94 MB) |
2. Miselno-gibalne igre za mlajše učence : magistrsko deloNina Cizl, 2022, magistrsko delo Opis: Glavni namen magistrske naloge je predstaviti miselno-gibalne igre za mlajše učence. Te igre imajo pomemben vpliv na možgane oziroma miselne procese in učenje.
Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. Miselno-gibalne igre so igre, kjer so otroci tako fizično kakor tudi kognitivno aktivni, razvijajo pa tudi socialne sposobnosti. Namen izvajanja miselno-gibalnih iger je izboljševanje spomina, lažje sodelovanje pri učenju, zmanjševanje stresa, krepitev pozitivnih čustev za učenje in več telesne aktivnosti otrok. V vsaki dejavnosti so otroci postavljeni v situacije, ko morajo kritično razmišljati. Naučijo se razmišljati, medtem ko se zabavajo v gibanju. Ta odnos med gibanjem in učenjem podpirajo raziskave, ki kažejo, da gibanje izboljšuje razumevanje, učenci pa posledično dosegajo boljše rezultate v šoli. Praktični del je sestavljen iz miselno-gibalnih iger in primerov učnih priprav, ki vključujejo miselno-gibalne igre. Opisanih je štiriinštirideset miselno-gibalnih iger, ki se lahko glede na starost otrok tudi prilagodijo, vse pa je odvisno od kreativnosti učitelja. Vsaka igra je poimenovana, napisani so predvideni pripomočki, predlagani prostori, ki so primerni za izvajanje igre, in napotki, s katerimi predmeti poleg športne vzgoje se igra povezuje. Za lažjo predstavo, kako vključiti igre v pouk, so napisani trije primeri priprav z vključenimi miselno-gibalnimi igrami za različne starostne skupine in z različnimi medpredmetnimi povezavami. Miselno-gibalne igre so dobra motivacija za učenje in popestritev vseh učnih ur.
Ključne besede: gibanje, namen gibanja, učenje, otroške igre, medpredmetno povezovanje, miselno-gibalne igre
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 1023; Prenosov: 233
Celotno besedilo (2,42 MB) |
3. Vpeljava t. i. "zelene učilnice z medpredmetnim povezovanjem" v učni sistem in njeni vplivi na učno uspešnost : magistrsko deloVeronika Kadilnik, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljeno vpeljevanje »zelene učilnice z medpredmetnim povezovanjem« v prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, ki smo ga izvajali na Osnovni šoli Pod goro v Slovenskih Konjicah, in sicer v prvem razredu. Namen magistrskega dela je spodbuditi šole, da učno snov sprejemajo v naravi z opazovanjem in izkustvenim učenjem in da bi v svoj učni proces vpeljali več dejavnosti zunaj, tj. z učenjem na praktični način. Cilj magistrskega dela je ugotoviti razlike v znanju učencev, ki so snov in znanje pridobivali na tradicionalni način v učilnici, in ga primerjati z znanjem učencev, ki so snov in znanje pridobivali na praktičen način z dejavnostmi zunaj učilnice. V enem razredu je bila učna snov na temo jeseni predelana zunaj v »zeleni učilnici«, drugi razred pa je kot kontrolna skupina enako snov oziroma sklop snovi predelal v učilnici na tradicionalni način. Učenje zunaj v »zeleni učilnici« je potekalo v parku v Slovenskih Konjicah, kjer smo za učence pripravili medpredmetno povezovanje na učno temo jeseni. S pred- in potestom smo ugotavljali razliko v znanju pri eksperimentalni in kontrolni skupini ter ovrednotili učni proces pri pouku v naravi. S formativnim spremljanjem učencev smo ugotavljali predznanje in komunicirali z otroki o novi snovi. Učenci so novo znanje pridobivali pri vseh predmetih prvega razreda. Za učence smo pripravili senzorno pot, ki jih je omogočila zaznavanje različnih tekstur naravnih materialov; pri matematiki so s pomočjo naravnih materialov (storži, vejice, kamni, vrvice itd.) sestavljali števila in šteli; pri slovenščini so spoznavali prvi, zadnji in srednji glas v besedi s pomočjo naravnih materialov in dramatizirali Mojco Pokrajculjo v naravnem okolju. Pri glasbi so učenci peli pesmice in si pomagali z ritmom, ki so ga ustvarjali s kamenčki, orehovimi lupinicami itd. Pri predmetu spoznavanje okolja so učenci spoznavali različne vrste dreves in listov itd., pri športni vzgoji pa so učenci uživali pri igrah v naravi in se sprostili. Ugotovili smo, da je znanje učencev, ki so snov pridobivali pri pouku izven učilnice v naravi, večje od znanja učencev, ki so snov pridobivali na tradicionalni način.
Ključne besede: prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, pouk izven učilnice, izkustveno učenje, medpredmetno povezovanje, formativno spremljanje, jesen
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 984; Prenosov: 117
Celotno besedilo (1,93 MB) |
4. Medpredmetno povezovanje športa in spoznavanja okolja na krožni učni poti na Brinjevo goroTjaša Jug, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga z naslovom Medpredmetno povezovanje športa in spoznavanja okolja na krožni učni poti na Brinjevo goro je sestavljena iz dveh delov, in sicer teoretičnega in praktičnega dela, ki se med sabo povezujeta. V teoretičnem delu so predstavljeni pojmi in vsebine, katerih poznavanje je nujno za nadaljnje razumevanje dela. Tako sta najprej predstavljena predmeta šport in spoznavanje okolja, v nadaljevanju pa je poudarek na medpredmetnem povezovanju in pojmu učne poti, prav tako je predstavljen pouk zunaj učilnice s poudarkom izkustvenega učenja in učinki takega načina izvajanja učenja. Na koncu teoretičnega dela smo predstavili še mesto Zreče in Brinjevo goro kot vrh zamišljene učne poti. V praktičnem delu smo načrtovali krožno učno pot na Brinjevo goro z različnimi konkretnimi aktivnostmi in postajami na tej poti, pri čemer je pri določenih aktivnostih večji poudarek na športu, pri nekaterih na spoznavanju okolja, pri določenih aktivnostih pa se ta dva predmeta med sabo prepletata in smiselno povezujeta. Vse načrtovane aktivnosti so ciljno usmerjene, primerne za učence prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja in načrtovane na način, da so učenci čim bolj aktivni in svet spoznavajo izkustveno. Cilj magistrske naloge torej je, da učiteljem in ostalim predstavimo in ponudimo konkretno učno pot, po kateri se lahko odpravijo in hkrati usvajajo različne cilje športa in spoznavanja okolja, ob tem pa se navajajo na sodelovanje, medsebojno pomoč, strpnost in sprejemanje različnih mnenj, hkrati pa na celotni učni poti neposredno spoznavajo tudi pomen tempa in obremenitve telesa, različne naravne oblike gibanja in pomen varovanja okolja.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, šport, spoznavanje okolja, izkustveno učenje, učna pot, Brinjeva gora
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 1389; Prenosov: 320
Celotno besedilo (1,64 MB) |
5. Medpredmetno povezovanje in sodelovalno učenje skozi aktivnosti gozdne pedagogikeTina Žvegler, 2019, magistrsko delo Opis: Realne in neposredne izkušnje, ki jih učenci z lastno aktivnostjo pridobivajo v naravi, so nujno potrebne za njihov celostni razvoj in razumevanje okolja, v katerem živijo. V magistrski nalogi smo zato v teoretičnem delu raziskovali vlogo gozdne pedagogike, gozdnega pedagoga ter gozda kot vzgojno-izobraževalnega prostora v učnem procesu.
Analizirali in predstavili smo priporočene dejavnosti za spoznavanje gozda iz priročnikov in delovnih zvezkov različnih založb za predmet Spoznavanje okolja. V praktičnem delu smo načrtovali konkretne učne aktivnosti v gozdu, za učence 1., 2., in 3. razreda osnovne šole. Dejavnosti so ciljno usmerjene, pri izvajanju pa se povezujejo cilji različnih predmetnih področjih. V ospredju so aktivna vloga posameznika ter sodelovalne in socialne veščine, kot so medsebojna pomoč, strpnost, komunikacija in sodelovanje učencev, saj učenci dejavnosti izvajajo v skupinah. Cilj magistrskega dela je učiteljem predstaviti in ponuditi konkreten nabor idej za smiselno poučevanje, izvajanje aktivnosti in uresničevanje ciljev iz učnega načrta v gozdu, pri čemer učenci z lastnim raziskovanjem, sodelovanjem s sošolci, igro, pristnim stikom z okoljem in realnimi izkušnjami pridobivajo in nadgrajujejo svoje znanje, se ob tem zabavajo in oblikujejo pozitiven odnos do narave.
Ključne besede: gozd, gozdna pedagogika, gozdni pedagog, sodelovalno učenje, medpredmetno povezovanje
Objavljeno v DKUM: 29.08.2019; Ogledov: 1648; Prenosov: 320
Celotno besedilo (4,48 MB) |
6. Medpredmetno povezovanje biologije in matematikeTadeja Gašparič, 2018, magistrsko delo Opis: Vseživljenjsko učenje postaja vse pomembnejši cilj sodobnega izobraževanja in s tem posega v metode, oblike in strategije poučevanja. Za dosego kompetenc vseživljenjskega učenja mora učitelj izbirati ustrezne učne strategije oz. didaktične pristope, ki vodijo do teh ciljev. Ena izmed učnih strategij za uresničevanje teh ciljev je medpredmetno povezovanje. V magistrski nalogi smo se osredotočili na medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Raziskovali smo odnos dijakov do predmetov biologija in matematika, skušali ugotoviti, kaj bi se dalo v posamezen predmet še vključiti, da bi bil zanimivejši ter kako oz. na kakšen način bi dijaki povezovali biologijo in matematiko. V ta namen smo izdelali spletni vprašalnik, h kateremu je pristopilo 670 anketirancev. Po obdelavi podatkov smo ugotovili, da sodita biologija in matematika med priljubljene predmete. Prav tako smo ugotovili, da si večina dijakov želi aktivnejši pouk z več povezave z življenjem, s praktično uporabo, z več vajami, terenskim delom ipd. To pojasnjujejo z naslednjimi argumenti: pouk je zanimivejši, lažje predstavljiv, lažje razumejo snov, več si zapomnijo, več je povezave z življenjem ipd. Na vprašanje, kaj je pri biologiji zanimivega, so podali odgovore snov o človeku, naravi, živalih, laboratorijske vaje, uporaba v vsakdanjem življenju, profesor (njegova osebnost …) in njegova razlaga ipd. Na vprašanje, kaj je pri matematiki dobrega, so odgovorili pouk z računanjem, uporabnostjo, znanjem, profesor (njegova osebnost …) in njegova razlaga snovi, razumevanje snovi ipd. Pri predlogih za medpredmetno povezovanje so navedli aktivnejši pouk z računanjem (statistika), laboratorijskimi vajami, projektnimi dnevi, naravoslovnimi dnevi, terenom, učenjem matematike pri biologiji in obratno ipd. Za izboljšanje medpredmetne povezanosti med predmetoma bi morali učitelji podajati znanje preko različnih metod in oblik dela, vanj vključevati praktično delo ter vse to povezovati s primeri iz vsakdanjega življenja.
Ključne besede: vseživljenjsko učenje, medpredmetno povezovanje, biologija, matematika
Objavljeno v DKUM: 20.09.2018; Ogledov: 1131; Prenosov: 134
Celotno besedilo (2,23 MB) |
7. Integracija umetnostne zgodovine v medpredmetno povezan pouk nemščine kot tujega jezika na gimnazijiNataša Radanovič, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo predstavlja možnost medpredmetnega povezovanja med nemščino in umetnostno zgodovino na gimnaziji, s poudarkom na tem, kako lahko umetnostno zgodovino integriramo v pouk tujega jezika.
Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela, ki temelji na praktični raziskavi.
V teoretičnem delu bo pojasnjen pomen pouka nemškega jezika in umetnostne zgodovine na gimnaziji, predstavljen bo pojem medpredmetnega povezovanja obeh predmetov in učne oblike pri pouku kot tudi vloga učitelja pri pouku medpredmetnega povezovanja.
Empirični del temelji na izvedbi nekaterih medpredmetno povezanih učnih ur umetnostne zgodovine in nemščine ter rezultatov anketnega vprašalnika, ki so ga učenci izpolnili na koncu učne ure. Rezultati raziskave so v magistrskem delu grafično predstavljeni in analizirani.
Ključne besede: Medpredmetno povezovanje, učenci, gimnazija, nemščina, umetnostna zgodovina, vseživljenjsko učenje.
Objavljeno v DKUM: 11.08.2017; Ogledov: 1192; Prenosov: 88
Celotno besedilo (2,95 MB) |
8. Vodni zaslonSimon Hebar, 2016, diplomsko delo Opis: Vodni zaslon je naprava, ki z vodnimi kapljicami izriše vzorec oziroma izpiše besede. Naprava je namenjena predvsem za oglaševanje. V diplomski nalogi smo predstavili projektno delo in medpredmetno učenje. Pogledali smo, kako projektno delo in medpredmetno učenje poteka v sistemu poučevanja. Predstavljen je management in razvoj projekta Vodni zaslon. Opisani sta zgradba in delovanje vodnega zaslona. Prikazana je zgradba kontrolne mize in vodnega prikazovalnika. V nadaljevanju je natančno opisano delovanje celotnega vodnega zaslona. Opis zaslona je strnjen v smiselne celote, ki so natančno opisane. Na koncu je projekt Vodni zaslon umeščen v poučevanje naravoslovnih predmetov v srednjih šolah.
Ključne besede: projektno delo, projektno učenje, medpredmetno učenje, projekt, vodenje, vodni zaslon, kontrolna miza, vodni prikazovalnik, konstruiranje, CAD, Solidworks, medšolsko projektno delo.
Objavljeno v DKUM: 25.11.2016; Ogledov: 2062; Prenosov: 211
Celotno besedilo (23,12 MB) |
9. POUČEVANJE DRUŽBOSLOVNIH VSEBIN IZVEN UČILNICE NA PRIMERU KULTURNEGA DNEVNIKAUrška Košica, 2016, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge opisujem družboslovne vsebine in cilje predmeta družba, podrobneje pa vsebinski sklop Ljudje v času ter ugotovitve, kje vse v obravnavanem sklopu je možno medpredmetno povezovanje, ki stremi k povezovanju znanj in s tem ciljev znotraj enega predmeta in med različnimi predmeti. Predpostavljam, da je izkustveno učenje zanimivejše in ima večji učinek na zapomnitev učne snovi, zato je posebna pozornost v nalogi namenjena izkustvenemu učenju in kot eni od strategij izkustvenega učenja projektnemu delu. Podrobneje je kot ena od metod dela predstavljen učni sprehod (ekskurzija).
V nadaljevanju opisujem kulturno-umetnostno vzgojo kot presečišče dveh sektorjev – kulturnega in izobraževalnega; cilji kulturno-umetnostne vzgoje se z medpredmetnimi povezavami in dejavnostmi uresničujejo v celotnem vzgojno-izobraževalnem procesu. Na področju kulturno-umetnostne vzgoje predstavljam tudi aktualne smernice v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji. Po pregledu učbenikov za predmet Družba navajam zastopanost učnih vsebin in naslovov, kjer so obravnavane vsebine s področja kulturne dediščine. Natančneje predstavim tudi nekaj primerov dobrih praks projektnega dela v slovenskih šolah s tega področja.
V praktičnem delu opisujem Kulturni dnevnik, ki je moj avtorski interdisciplinarni mrežni kulturno-izobraževalni projekt, ki je zaradi svoje izjemne povezovalne vloge na področju kulturnega izobraževanja in multikulturnosti ter ustvarjalnosti s strani Ministrstva za kulturo in Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije prepoznan kot primer dobre prakse. Kulturni dnevnik zastopa vse pomembne veje umetnosti in povezuje osnovne šole z najvidnejšimi kulturnimi ustanovami v Mariboru. Kot primer učnega sprehoda (ekskurzije) in eno od enot projektnega dela v Kulturnem dnevniku predstavljam del programa, ki ga izvajamo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije – Maribor in obravnava vsebine s področja kulturne dediščine.
V praktičnem delu, ki je bil izveden z učenci 5. razredov OŠ Kamnica, so predstavljeni priprava, izvedba in vrednotenje ekskurzije. Potek učnega sprehoda je dokumentiran tudi s fotografijami. Na koncu je bila izvedena anketa, s katero smo evalvirali izvedbo učnega sprehoda, povratne informacije pa nakazujejo na to, da ima aktivno izvajanje vsebin izven učilnice izjemno pozitivne učinke na učence.
Z diplomskim delom želim pokazati, kako lahko z dobrim sodelovanjem šol in kulturnih ustanov učencem omogočimo doživeto usvajanje znanja in navduševanje nad našo skupno zgodovino. S pomočjo dela na terenu lahko učenci razvijajo svojo ustvarjalnost, spretnosti in sposobnosti, poleg njih pa še pomembne socialne kompetence. S tem, da oblikujemo in naravnamo pouk v največji možni meri na praktičnih izkušnjah, soustvarjamo kulturno osveščenega in estetsko občutljivega posameznika, kar je gotovo izjemno pomembno za skupno prihodnost.
Ključne besede: predmet Družba, medpredmetno povezovanje, izkustveno učenje, projektno delo, učni sprehod (ekskurzija), kulturna dediščina, Kulturni dnevnik
Objavljeno v DKUM: 20.10.2016; Ogledov: 2121; Prenosov: 328
Celotno besedilo (3,63 MB) |
10. Vzpostavitev učnega poligona o ekoremediacijah Čatež pri TrebnjemKatja Janškovec, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je rezultat dvoletne raziskave o možnostih za vzpostavitev učnega poligona o ekoremediacijah Čatež pri Trebnjem, zaradi potreb po terensko-raziskovalnem delu v bližini doma Čebelice CŠOD, Čatež pri Trebnjem. Predlog učnega poligona o ekoremediacijah Čatež pri Trebnjem obsega načrt in shematski prikaz ustreznih ekoremediacijskih sistemov in pripomočkov za izobraževanje o ekoremediacijah. Poudarek je na ekoremediacijskih sistemih, ki bi jih lahko vzpostavili v neposredni bližini doma Čebelice CŠOD, Čatež pri Trebnjem, za spremljanje delovanja narave. Predlagali smo večnamensko rabo deževnice in dogradnjo rastlinske čistilne naprave, postavitev kašt v brežino vodotoka, vrbov poplet na brežine potoka, zajezitev in ohranitev brzic s tolmunom, postavitev grobelj na dno vodotoka, ureditev mokrišča, izpostavitev meandrov, prodišč, mrtvice in umestitev mlake. Predlagani sta tudi dve pedološki jami za spoznavanje prsti. Učni poligon o ekoremediacijah bi vseboval vstopno informativno tablo, učne table, učne knjige in pripomočke za učenje na terenu. Ti ekoremediacijski sistemi omogočajo izkustveno izobraževanje, preko katerega se učenci poučijo o možnostih revitalizacije vodotokov, samočistilni sposobnosti narave, ohranitvi narave in varstvu okolja ter omogočajo medpredmetno povezovanje.
Za geografijo bi bil tak učni poligon koristen, ker je na njem možno preučevati vode, prsti, vegetacijo, klimo, kamnine in druge fizično-geografske elemente.
Ključne besede: Učni poligon o ekoremediacijah Čatež pri Trebnjem, revitalizacija, izkustveno učenje, trajnostni razvoj, medpredmetno povezovanje, geografija.
Objavljeno v DKUM: 29.01.2013; Ogledov: 1730; Prenosov: 123
Celotno besedilo (1,61 MB) |
