| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MEDPREDMETNO POVEZOVANJE S PRIMERI V PRVEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Tjaša Zabukovšek, 2011, diplomsko delo

Opis: Predmet diplomskega dela z naslovom Medpredmetno povezovanje s primeri v prvem razredu osnovne šole je predstavitev medpredmetnega povezovanja v prvi triadi osnovne šole v teoriji in praksi. Medpredmetno povezovanje stremi k povezovanju znanj in s tem ciljev znotraj enega predmeta in med različnimi predmeti. Je eden od možnih pristopov pri poučevanju. Prilagojen je načinu mišljenja učencev, saj znanje učenci tako dojemajo bolj celostno. V teoretičnem delu so prikazana različna razmišljanja teoretikov o medpredmetni povezanosti, vloga učitelja in učenca v medpredmetno povezanem pouku, stopnje, strategije in druge delitve medpredmetnega povezovanja. Predstavljeni so učni predmeti v prvi triadi in njihove možne medpredmetne povezave z ostalimi predmeti. V praktičnem delu je predstavljena hospitacija v prvem razredu Osnovne šole bratov Polančičev z namenom realnega vpogleda v medpredmetno povezan pouk. Pomemben del praktičnega dela in s tem celotnega diplomskega dela predstavljata nastopa, ki sem ju izvedla v prvem razredu v Osnovni šoli Blaža Kocena Ponikva in tako teorijo prenesla v prakso. Izbrala sem horizontalno povezavo med predmeti. Diplomsko delo temelji predvsem na deskriptivni raziskovalni metodi. Rezultat diplomskega dela je bilo poenotenje teorije s prakso. V praktičnem delu sem uporabila znanje iz teorije in s tem sproti potrjevala raziskovalne hipoteze.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, integracija, celostno učenje, vloga učenca, vloga učitelja
Objavljeno: 06.04.2011; Ogledov: 4677; Prenosov: 802
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

2.
Vzpostavitev učnega poligona o ekoremediacijah Čatež pri Trebnjem
Katja Janškovec, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je rezultat dvoletne raziskave o možnostih za vzpostavitev učnega poligona o ekoremediacijah Čatež pri Trebnjem, zaradi potreb po terensko-raziskovalnem delu v bližini doma Čebelice CŠOD, Čatež pri Trebnjem. Predlog učnega poligona o ekoremediacijah Čatež pri Trebnjem obsega načrt in shematski prikaz ustreznih ekoremediacijskih sistemov in pripomočkov za izobraževanje o ekoremediacijah. Poudarek je na ekoremediacijskih sistemih, ki bi jih lahko vzpostavili v neposredni bližini doma Čebelice CŠOD, Čatež pri Trebnjem, za spremljanje delovanja narave. Predlagali smo večnamensko rabo deževnice in dogradnjo rastlinske čistilne naprave, postavitev kašt v brežino vodotoka, vrbov poplet na brežine potoka, zajezitev in ohranitev brzic s tolmunom, postavitev grobelj na dno vodotoka, ureditev mokrišča, izpostavitev meandrov, prodišč, mrtvice in umestitev mlake. Predlagani sta tudi dve pedološki jami za spoznavanje prsti. Učni poligon o ekoremediacijah bi vseboval vstopno informativno tablo, učne table, učne knjige in pripomočke za učenje na terenu. Ti ekoremediacijski sistemi omogočajo izkustveno izobraževanje, preko katerega se učenci poučijo o možnostih revitalizacije vodotokov, samočistilni sposobnosti narave, ohranitvi narave in varstvu okolja ter omogočajo medpredmetno povezovanje. Za geografijo bi bil tak učni poligon koristen, ker je na njem možno preučevati vode, prsti, vegetacijo, klimo, kamnine in druge fizično-geografske elemente.
Ključne besede: Učni poligon o ekoremediacijah Čatež pri Trebnjem, revitalizacija, izkustveno učenje, trajnostni razvoj, medpredmetno povezovanje, geografija.
Objavljeno: 29.01.2013; Ogledov: 1105; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

3.
Vodni zaslon
Simon Hebar, 2016, diplomsko delo

Opis: Vodni zaslon je naprava, ki z vodnimi kapljicami izriše vzorec oziroma izpiše besede. Naprava je namenjena predvsem za oglaševanje. V diplomski nalogi smo predstavili projektno delo in medpredmetno učenje. Pogledali smo, kako projektno delo in medpredmetno učenje poteka v sistemu poučevanja. Predstavljen je management in razvoj projekta Vodni zaslon. Opisani sta zgradba in delovanje vodnega zaslona. Prikazana je zgradba kontrolne mize in vodnega prikazovalnika. V nadaljevanju je natančno opisano delovanje celotnega vodnega zaslona. Opis zaslona je strnjen v smiselne celote, ki so natančno opisane. Na koncu je projekt Vodni zaslon umeščen v poučevanje naravoslovnih predmetov v srednjih šolah.
Ključne besede: projektno delo, projektno učenje, medpredmetno učenje, projekt, vodenje, vodni zaslon, kontrolna miza, vodni prikazovalnik, konstruiranje, CAD, Solidworks, medšolsko projektno delo.
Objavljeno: 25.11.2016; Ogledov: 760; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (23,12 MB)

4.
Integracija umetnostne zgodovine v medpredmetno povezan pouk nemščine kot tujega jezika na gimnaziji
Nataša Radanovič, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja možnost medpredmetnega povezovanja med nemščino in umetnostno zgodovino na gimnaziji, s poudarkom na tem, kako lahko umetnostno zgodovino integriramo v pouk tujega jezika. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela, ki temelji na praktični raziskavi. V teoretičnem delu bo pojasnjen pomen pouka nemškega jezika in umetnostne zgodovine na gimnaziji, predstavljen bo pojem medpredmetnega povezovanja obeh predmetov in učne oblike pri pouku kot tudi vloga učitelja pri pouku medpredmetnega povezovanja. Empirični del temelji na izvedbi nekaterih medpredmetno povezanih učnih ur umetnostne zgodovine in nemščine ter rezultatov anketnega vprašalnika, ki so ga učenci izpolnili na koncu učne ure. Rezultati raziskave so v magistrskem delu grafično predstavljeni in analizirani.
Ključne besede: Medpredmetno povezovanje, učenci, gimnazija, nemščina, umetnostna zgodovina, vseživljenjsko učenje.
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 279; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

5.
POUČEVANJE DRUŽBOSLOVNIH VSEBIN IZVEN UČILNICE NA PRIMERU KULTURNEGA DNEVNIKA
Urška Košica, 2016, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge opisujem družboslovne vsebine in cilje predmeta družba, podrobneje pa vsebinski sklop Ljudje v času ter ugotovitve, kje vse v obravnavanem sklopu je možno medpredmetno povezovanje, ki stremi k povezovanju znanj in s tem ciljev znotraj enega predmeta in med različnimi predmeti. Predpostavljam, da je izkustveno učenje zanimivejše in ima večji učinek na zapomnitev učne snovi, zato je posebna pozornost v nalogi namenjena izkustvenemu učenju in kot eni od strategij izkustvenega učenja projektnemu delu. Podrobneje je kot ena od metod dela predstavljen učni sprehod (ekskurzija). V nadaljevanju opisujem kulturno-umetnostno vzgojo kot presečišče dveh sektorjev – kulturnega in izobraževalnega; cilji kulturno-umetnostne vzgoje se z medpredmetnimi povezavami in dejavnostmi uresničujejo v celotnem vzgojno-izobraževalnem procesu. Na področju kulturno-umetnostne vzgoje predstavljam tudi aktualne smernice v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji. Po pregledu učbenikov za predmet Družba navajam zastopanost učnih vsebin in naslovov, kjer so obravnavane vsebine s področja kulturne dediščine. Natančneje predstavim tudi nekaj primerov dobrih praks projektnega dela v slovenskih šolah s tega področja. V praktičnem delu opisujem Kulturni dnevnik, ki je moj avtorski interdisciplinarni mrežni kulturno-izobraževalni projekt, ki je zaradi svoje izjemne povezovalne vloge na področju kulturnega izobraževanja in multikulturnosti ter ustvarjalnosti s strani Ministrstva za kulturo in Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije prepoznan kot primer dobre prakse. Kulturni dnevnik zastopa vse pomembne veje umetnosti in povezuje osnovne šole z najvidnejšimi kulturnimi ustanovami v Mariboru. Kot primer učnega sprehoda (ekskurzije) in eno od enot projektnega dela v Kulturnem dnevniku predstavljam del programa, ki ga izvajamo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije – Maribor in obravnava vsebine s področja kulturne dediščine. V praktičnem delu, ki je bil izveden z učenci 5. razredov OŠ Kamnica, so predstavljeni priprava, izvedba in vrednotenje ekskurzije. Potek učnega sprehoda je dokumentiran tudi s fotografijami. Na koncu je bila izvedena anketa, s katero smo evalvirali izvedbo učnega sprehoda, povratne informacije pa nakazujejo na to, da ima aktivno izvajanje vsebin izven učilnice izjemno pozitivne učinke na učence. Z diplomskim delom želim pokazati, kako lahko z dobrim sodelovanjem šol in kulturnih ustanov učencem omogočimo doživeto usvajanje znanja in navduševanje nad našo skupno zgodovino. S pomočjo dela na terenu lahko učenci razvijajo svojo ustvarjalnost, spretnosti in sposobnosti, poleg njih pa še pomembne socialne kompetence. S tem, da oblikujemo in naravnamo pouk v največji možni meri na praktičnih izkušnjah, soustvarjamo kulturno osveščenega in estetsko občutljivega posameznika, kar je gotovo izjemno pomembno za skupno prihodnost.
Ključne besede: predmet Družba, medpredmetno povezovanje, izkustveno učenje, projektno delo, učni sprehod (ekskurzija), kulturna dediščina, Kulturni dnevnik
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 614; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (3,63 MB)

6.
Medpredmetno povezovanje biologije in matematike
Tadeja Gašparič, 2018, magistrsko delo

Opis: Vseživljenjsko učenje postaja vse pomembnejši cilj sodobnega izobraževanja in s tem posega v metode, oblike in strategije poučevanja. Za dosego kompetenc vseživljenjskega učenja mora učitelj izbirati ustrezne učne strategije oz. didaktične pristope, ki vodijo do teh ciljev. Ena izmed učnih strategij za uresničevanje teh ciljev je medpredmetno povezovanje. V magistrski nalogi smo se osredotočili na medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Raziskovali smo odnos dijakov do predmetov biologija in matematika, skušali ugotoviti, kaj bi se dalo v posamezen predmet še vključiti, da bi bil zanimivejši ter kako oz. na kakšen način bi dijaki povezovali biologijo in matematiko. V ta namen smo izdelali spletni vprašalnik, h kateremu je pristopilo 670 anketirancev. Po obdelavi podatkov smo ugotovili, da sodita biologija in matematika med priljubljene predmete. Prav tako smo ugotovili, da si večina dijakov želi aktivnejši pouk z več povezave z življenjem, s praktično uporabo, z več vajami, terenskim delom ipd. To pojasnjujejo z naslednjimi argumenti: pouk je zanimivejši, lažje predstavljiv, lažje razumejo snov, več si zapomnijo, več je povezave z življenjem ipd. Na vprašanje, kaj je pri biologiji zanimivega, so podali odgovore snov o človeku, naravi, živalih, laboratorijske vaje, uporaba v vsakdanjem življenju, profesor (njegova osebnost …) in njegova razlaga ipd. Na vprašanje, kaj je pri matematiki dobrega, so odgovorili pouk z računanjem, uporabnostjo, znanjem, profesor (njegova osebnost …) in njegova razlaga snovi, razumevanje snovi ipd. Pri predlogih za medpredmetno povezovanje so navedli aktivnejši pouk z računanjem (statistika), laboratorijskimi vajami, projektnimi dnevi, naravoslovnimi dnevi, terenom, učenjem matematike pri biologiji in obratno ipd. Za izboljšanje medpredmetne povezanosti med predmetoma bi morali učitelji podajati znanje preko različnih metod in oblik dela, vanj vključevati praktično delo ter vse to povezovati s primeri iz vsakdanjega življenja.
Ključne besede: vseživljenjsko učenje, medpredmetno povezovanje, biologija, matematika
Objavljeno: 20.09.2018; Ogledov: 111; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

7.
Medpredmetno povezovanje in sodelovalno učenje skozi aktivnosti gozdne pedagogike
Tina Žvegler, 2019, magistrsko delo

Opis: Realne in neposredne izkušnje, ki jih učenci z lastno aktivnostjo pridobivajo v naravi, so nujno potrebne za njihov celostni razvoj in razumevanje okolja, v katerem živijo. V magistrski nalogi smo zato v teoretičnem delu raziskovali vlogo gozdne pedagogike, gozdnega pedagoga ter gozda kot vzgojno-izobraževalnega prostora v učnem procesu. Analizirali in predstavili smo priporočene dejavnosti za spoznavanje gozda iz priročnikov in delovnih zvezkov različnih založb za predmet Spoznavanje okolja. V praktičnem delu smo načrtovali konkretne učne aktivnosti v gozdu, za učence 1., 2., in 3. razreda osnovne šole. Dejavnosti so ciljno usmerjene, pri izvajanju pa se povezujejo cilji različnih predmetnih področjih. V ospredju so aktivna vloga posameznika ter sodelovalne in socialne veščine, kot so medsebojna pomoč, strpnost, komunikacija in sodelovanje učencev, saj učenci dejavnosti izvajajo v skupinah. Cilj magistrskega dela je učiteljem predstaviti in ponuditi konkreten nabor idej za smiselno poučevanje, izvajanje aktivnosti in uresničevanje ciljev iz učnega načrta v gozdu, pri čemer učenci z lastnim raziskovanjem, sodelovanjem s sošolci, igro, pristnim stikom z okoljem in realnimi izkušnjami pridobivajo in nadgrajujejo svoje znanje, se ob tem zabavajo in oblikujejo pozitiven odnos do narave.
Ključne besede: gozd, gozdna pedagogika, gozdni pedagog, sodelovalno učenje, medpredmetno povezovanje
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 71; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (4,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici