| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 47
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Medpredmetno povezovanje in pouk jezikov
Alja Lipavic Oštir, Saša Jazbec, 2024, znanstvena monografija

Opis: V publikaciji so teoretično, aplikativno in empirično obravnavne različne možnosti in priložnosti za povezovanje pouka nejezikovnih vsebin in pouka jezikov, kar v uvodniku na kratko poimenujemo kot Učenje za življenje! Prispevki so razvrščeni v pet tematskih sklopov, ki naslavljajo naslednje vidike: stališča učiteljev do pouka jezikov, uresničevanje medpredmetnega povezovanja na različnih točkah vertikale v šolstvu, medpredmetno povezovanje kot priložnost za posamezne jezike, povezovanje jezikov s perspektive drugih področij ter primerjava in izkušnje šolskih sistemov z medpredmetnim povezovanjem drugod. Prispevki so pomemben doprinos k razmisleku odločevalcev, kreatorjev šolske politike in akterjev v učnem procesu o prepotrebnih spremembah, o relativizaciji mej med posameznimi znanostmi in o pomenu osmišljenega učenja in poučevanja jezikov, ki učence in učenke pripravlja na življenje. V njem problemi, ki jih rešujemo, niso omejeni na eno samo področje ali na en jezik, ampak so holistični in zahtevajo razumevanje različnih perspektiv gledanja na nek konkreten problem in zahtevajo znanja in razumevanja različnih jezikov.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, jezikovni in nejezikovni pouk, CLIL, celostni pristop, pouk tujega jezika
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 221; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (11,67 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Medpredmetno povezovanje filozofije za otroke v nekaterih osnovnošolskih učnih načrtih 3. triade : magistrsko delo
Eva Cvitanič, 2023, magistrsko delo

Opis: V osnovnošolskem predmetnem programu učitelji svoj predmet poučujejo v izoliranem okolju, kar izhaja iz tradicionalnega pojmovanja, da je učitelj avtoriteta, ki zmore samozadostno obravnavati učno snov in voditi aktivnosti v razredu. V magistrski nalogi smo ugotovili, da učitelji medpredmetnemu povezovanju namenijo zelo malo ur, pri svoji samooceni pa v povprečju izpostavljajo, da se medpredmetnega povezovanja pogosto poslužujejo. Trenutno stanje ne izpolnjuje zahtev integrativnega kurikuluma, ki predpostavlja stalno prepletanje disciplin v prid dvigu kakovosti obravnavanih vsebin. Tudi medpredmetno sodelovanje med učitelji je pomembna komponenta k izboljšanju učne izkušnje medpredmetnega povezovanja. Izkazalo se je, da učitelji pri sodelovanju sledijo potrebnim korakom za kakovostno izvedbo učne ure, s tem ko pri samostojni izvedbi manj dosledno uporabljajo priporočene korake, kot so predhodna določitev splošnih ciljev, metod, pregleda literature in evalvacije. Učiteljeve samoocene kažejo, da v visoki meri v svoj predmet vnašajo spretnosti in elemente filozofije za otroke. Izkazalo se je, da so najbolj dosledni pri vnašanju sodelovalnega mišljenja in najmanj kreativnega mišljenja v učno pripravo. Ravno tako smo ugotovili, da učitelji družboslovja in humanistike pogosteje vnašajo skrbnostno mišljenje k pouku kakor učitelji naravoslovja. Problem, ki smo ga zaznali, se nahaja v nepoenoteni definiciji kritičnega mišljenja, učitelji ga pogosto vnašajo v pouk, vendar se je izkazalo, da načini izvedbe ne ustrezajo standardom učenja kritičnega misleca, predvidenega z vidika predmeta filozofija za otroke. Le-ta je v visoki meri prisotna v učnih načrtih pri splošnih ciljih predmetov, po drugi strani pa predstavlja temelj usvajanja splošnih ciljev obveznih predmetov 3. triade. Predmet filozofija za otroke bi si tako zaslužila vsaj omembo v učnih načrtih obveznih predmetov v poglavju »medpredmetne povezave«.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, medpredmetno sodelovanje, učni načrti, filozofija za otroke, literarno motivacijsko sredstvo.
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 308; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

3.
Pustolovski park Betnava kot predlog medpredmetne dejavnosti za 4. in 5. razred osnovne šole : magistrsko delo
Andraž Praunseis, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava uporabo pustolovskega parka Betnava kot učnega okolja za poučevanje naravoslovnih vsebin za učence 4. in 5. razreda osnovne šole. Osredotoča se na plezanje po urejenih progah v parku ter vzporedno učenje o različnih vrstah rastlin in živali, ki živijo v gozdu. V magistrski nalogi je načrtovana učna pot, ki omogoča medpredmetno povezovanje pri predmetih Naravoslovje in tehnika ter Šport. Učenci so preizkusili različne aktivnosti in naloge v parku ter ocenili njihovo učinkovitost pri učenju naravoslovnih vsebin v povezavi s športom. Rezultati kažejo, da je Pustolovski park Betnava lahko koristno učno okolje za poučevanje naravoslovnih vsebin, saj omogoča praktično učenje v naravnem okolju, ki je privlačno in motivacijsko za učence. Učenci so se med drugim naučili prepoznati gozdne živali in rastline ter spoznali njihove značilnosti in vloge v ekosistemu. Magistrska naloga poudarja pomembnost uporabe naravnega okolja kot učnega okolja ter pomen praktičnega učenja in izkušenjskega učenja za spodbujanje učenja in zanimanja za naravoslovje pri mladih.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, Pustolovski park Betnava, učna pot, tehnika in tehnologija, šport
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 301; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (5,78 MB)

4.
Dejavnosti kulturno-umetnostne vzgoje in glasbena umetnost : magistrsko delo
Ana Novak, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava kulturno-umetnostno vzgojo z vidika povezovanja vzgojno-izobraževalnega procesa s področjem kulture in umetnosti. V uvodu je opredeljen predmet glasbena umetnost v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole in v nadaljevanju kulturno-umetnostna vzgoja v Sloveniji. Podrobneje je predstavljena ponudba kulturno-umetnostne vzgoje v Podravski regiji in projekt Kulturni dnevnik, ki med drugim ponuja koncerte in prireditve na temo glasbil, glasbenega gledališča, glasbenih zasedb in zvrsti ter sodelovanje v ustvarjalnih delavnicah. V magistrskem delu na podlagi primerov dobre prakse in osebnih komunikacij s posamezniki s področja šolstva, kulture in umetnosti raziščemo značilnosti in pomembnost povezovanja vzgojno-izobraževalnega procesa z dejavnostmi kulturno-umetnostne vzgoje.
Ključne besede: kulturno-umetnostna vzgoja, glasbena umetnost, Kulturni dnevnik, medpredmetno povezovanje, ustvarjalne delavnice
Objavljeno v DKUM: 16.06.2023; Ogledov: 400; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

5.
Likovna umetnost in poezija - povezovanje umetnosti v poučevanju
Magdalena Sklepić, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Likovna umetnost in poezija – povezovanje umetnosti v poučevanju je sestavljeno iz dveh delov: teoretičen in empiričen del. V teoretičnem delu smo proučili umetnike, ki so delovali na področju likovne umetnosti in jih je za delo navdihnila poezija ter pesnike, ki jih je umetniško delo navdihnilo, da lahko prenašajo svoje misli v poezijo. Predstavili smo tudi namen medpredmetnega povezovanja poezije in likovne umetnosti ter podali različna mnenja teoretikov o medpredmetnem povezovanju v šolah ter pri poučevanju. V praktičnem delu smo se osredotočali na učni načrt za likovno kulturo in hrvaški jezik z vidika načrtovanja medpredmetnih povezav. Skozi študijo primera smo želeli ugotoviti in raziskati, na kakšen način lahko medpredmetno povežemo likovno umetnost in poezijo v osnovni šoli. Zanimalo nas je, kakšne so možnosti medpredmetnega povezovanja izbranih vsebin in kakšen je odnos učencev do izvedene učne ure.
Ključne besede: Likovna umetnost, poezija, poučevanje, medpredmetno povezovanje.
Objavljeno v DKUM: 09.02.2023; Ogledov: 433; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (8,76 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Učenje pri pouku spoznavanja okolja skozi gibalne/športne aktivnosti : magistrsko delo
Anja Hrastnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Učenje pri spoznavanju okolja skozi gibalne/športne aktivnosti je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in praktičnega dela, ki se med seboj povezujeta in dopolnjujeta. V teoretičnem delu naloge so predstavljene vsebine in pojmi, ki so pomembni za nadaljnje razumevanje. Najprej je predstavljena vsebina, ki je povezana z gibalnim razvojem otroka, sledi predstavitev učnih predmetov spoznavanje okolja in šport, v nadaljevanju pa je predstavljeno medpredmetno povezovanje učnih predmetov. V praktičnem delu naloge smo načrtovali aktivnosti pri učnem predmetu spoznavanje okolja, in sicer za tematski sklop Človek in Promet od 1. do 3. razreda osnovne šole. Vsi primeri aktivnosti vključujejo gibalne/športne aktivnosti, skozi katere učenci spoznavajo in usvajajo učne vsebine. Vse načrtovane aktivnosti so ciljno načrtovane in pri učencih spodbujajo gibanje. Cilj magistrske naloge torej je, da učiteljem predstavimo možne aktivnosti, ki jih lahko vključijo v poučevanje in tako medpredmetno povežejo predmet spoznavanje okolja s predmetom šport. Učenci skozi te aktivnosti usvajajo različne cilje spoznavanja okolja in športa, hkrati pa se navajajo na strpnost, sodelovanje, medsebojno pomoč, med drugim pa tudi spoznavajo naravne oblike gibanja, se srečujejo z različnimi obremenitvami telesa in spoznavajo različne intenzitete telesne vadbe.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, spoznavanje okolja, šport, gibalne/športne aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 11.11.2022; Ogledov: 891; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (5,83 MB)

7.
Miselno-gibalne igre za mlajše učence : magistrsko delo
Nina Cizl, 2022, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrske naloge je predstaviti miselno-gibalne igre za mlajše učence. Te igre imajo pomemben vpliv na možgane oziroma miselne procese in učenje. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. Miselno-gibalne igre so igre, kjer so otroci tako fizično kakor tudi kognitivno aktivni, razvijajo pa tudi socialne sposobnosti. Namen izvajanja miselno-gibalnih iger je izboljševanje spomina, lažje sodelovanje pri učenju, zmanjševanje stresa, krepitev pozitivnih čustev za učenje in več telesne aktivnosti otrok. V vsaki dejavnosti so otroci postavljeni v situacije, ko morajo kritično razmišljati. Naučijo se razmišljati, medtem ko se zabavajo v gibanju. Ta odnos med gibanjem in učenjem podpirajo raziskave, ki kažejo, da gibanje izboljšuje razumevanje, učenci pa posledično dosegajo boljše rezultate v šoli. Praktični del je sestavljen iz miselno-gibalnih iger in primerov učnih priprav, ki vključujejo miselno-gibalne igre. Opisanih je štiriinštirideset miselno-gibalnih iger, ki se lahko glede na starost otrok tudi prilagodijo, vse pa je odvisno od kreativnosti učitelja. Vsaka igra je poimenovana, napisani so predvideni pripomočki, predlagani prostori, ki so primerni za izvajanje igre, in napotki, s katerimi predmeti poleg športne vzgoje se igra povezuje. Za lažjo predstavo, kako vključiti igre v pouk, so napisani trije primeri priprav z vključenimi miselno-gibalnimi igrami za različne starostne skupine in z različnimi medpredmetnimi povezavami. Miselno-gibalne igre so dobra motivacija za učenje in popestritev vseh učnih ur.
Ključne besede: gibanje, namen gibanja, učenje, otroške igre, medpredmetno povezovanje, miselno-gibalne igre
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 827; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

8.
Medpredmetno povezovanje pri tehniki in tehnologiji
Tadej Zorko, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo opredeljuje in obravnava vlogo medpredmetnega povezovanja pri pouku tehnike in tehnologije v slovenski osnovni šoli. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni osnovni termini obravnavanega področja in temelji naravoslovne pismenosti ter opisane nekatere inovativne metode poučevanja pri pouku tehnike in tehnologije. Orisan je pregled medpredmetnih povezav, ki so navedene v učnem načrtu za pouk tehnike in tehnologije. V empiričnem delu naloge so predstavljeni izsledki raziskave, s katero smo na vzorcu učiteljev tehnike in tehnologije ugotavljali primernost medpredmetnega povezovanja tega predmeta z drugimi učnimi vsebinami. Rezultati so pokazali, da se učitelji tehnike in tehnologije medpredmetnega poučevanja pogosto poslužujejo, saj menijo, da so vsebine učnega načrta tehnike in tehnologije zelo primerne za tovrstno obliko pouka, ki pomembno prispeva tudi k razvoju naravoslovne pismenosti.
Ključne besede: inovativni pristopi poučevanja, medpredmetno povezovanje, naravoslovna pismenost, tehnika in tehnologija
Objavljeno v DKUM: 30.08.2022; Ogledov: 726; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

9.
Možnosti medpredmetnega povezovanja slovenščine in angleščine v 6. razredu osnovne šole : magistrsko delo
Nina Kreže, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili medpredmetno povezovanje slovenščine in angleščine v 6. razredu osnovne šole. Ukvarjali smo se z možnostmi medpredmetnega povezovanja, ki jih ponujata učna načrta obeh predmetov in izbrani učbeniki. Namen dela je bil poiskati povezovalne elemente obeh učnih načrtov in analizirati medpredmetne vsebine, ki se pojavljajo v aktualnih učbenikih. V teoretičnem delu magistrskega dela smo z deskriptivno metodo povzeli teoretična spoznanja o medpredmetnem povezovanju. Z metodo komparacije smo na podlagi analize obeh učnih načrtov ugotovili, da bi bili za osnovo medpredmetnega povezovanja primerni predvsem cilji, povezani s spoznavanjem in razvijanjem strategij (branja, poslušanja, pogovarjanja, tvorjenja pisnega besedila, preverjanja besedil na vsebinski, jezikovni in pravopisni ravni ipd.), in cilji, povezani s primerjanjem obeh jezikov (prepoznavanje vzrokov za učenje jezika, izgovorne, pisne in slovnične podobnosti in razlike med angleščino in slovenščino, primerjanje zapisa glasov in besed v slovenščini in angleščini ipd.). Analiza v empiričnem delu je pokazala, da vsi izbrani učbeniki vsebujejo naloge, ki omogočajo medpredmetno povezovanje, vendar obseg teh nalog precej niha. Ugotovili smo, da analizirani učbeniki za angleščino v povprečju vsebujejo več medpredmetnih vsebin kot učbeniki za slovenščino. Izkazalo se je, da ustvarjalci učbenikov medpredmetno povezovanje v učbenike najpogosteje vključujejo preko vsebin kulturne vzgoje, znanosti in tehnologije ter vzgoje za zdravje. Z analizo smo ugotovili, da možnosti medpredmetnega povezovanja ponuja tudi medpredmetna obravnava jezikoslovnih izrazov, saj vsi učbeniki za angleščino vsebujejo vsaj polovico vseh jezikoslovnih izrazov zapisanih v vsebinah učnega načrta za slovenščino za 6. razred. Posebno poglavje smo namenili praktični medpredmetni učni pripravi, s katero želimo spodbuditi učitelje k uporabi medpredmetnega povezovanja in jim olajšati pripravo na delo.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, slovenščina, angleščina, učbenik, učni načrt
Objavljeno v DKUM: 10.08.2022; Ogledov: 937; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

10.
Vpeljava t. i. "zelene učilnice z medpredmetnim povezovanjem" v učni sistem in njeni vplivi na učno uspešnost : magistrsko delo
Veronika Kadilnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno vpeljevanje »zelene učilnice z medpredmetnim povezovanjem« v prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, ki smo ga izvajali na Osnovni šoli Pod goro v Slovenskih Konjicah, in sicer v prvem razredu. Namen magistrskega dela je spodbuditi šole, da učno snov sprejemajo v naravi z opazovanjem in izkustvenim učenjem in da bi v svoj učni proces vpeljali več dejavnosti zunaj, tj. z učenjem na praktični način. Cilj magistrskega dela je ugotoviti razlike v znanju učencev, ki so snov in znanje pridobivali na tradicionalni način v učilnici, in ga primerjati z znanjem učencev, ki so snov in znanje pridobivali na praktičen način z dejavnostmi zunaj učilnice. V enem razredu je bila učna snov na temo jeseni predelana zunaj v »zeleni učilnici«, drugi razred pa je kot kontrolna skupina enako snov oziroma sklop snovi predelal v učilnici na tradicionalni način. Učenje zunaj v »zeleni učilnici« je potekalo v parku v Slovenskih Konjicah, kjer smo za učence pripravili medpredmetno povezovanje na učno temo jeseni. S pred- in potestom smo ugotavljali razliko v znanju pri eksperimentalni in kontrolni skupini ter ovrednotili učni proces pri pouku v naravi. S formativnim spremljanjem učencev smo ugotavljali predznanje in komunicirali z otroki o novi snovi. Učenci so novo znanje pridobivali pri vseh predmetih prvega razreda. Za učence smo pripravili senzorno pot, ki jih je omogočila zaznavanje različnih tekstur naravnih materialov; pri matematiki so s pomočjo naravnih materialov (storži, vejice, kamni, vrvice itd.) sestavljali števila in šteli; pri slovenščini so spoznavali prvi, zadnji in srednji glas v besedi s pomočjo naravnih materialov in dramatizirali Mojco Pokrajculjo v naravnem okolju. Pri glasbi so učenci peli pesmice in si pomagali z ritmom, ki so ga ustvarjali s kamenčki, orehovimi lupinicami itd. Pri predmetu spoznavanje okolja so učenci spoznavali različne vrste dreves in listov itd., pri športni vzgoji pa so učenci uživali pri igrah v naravi in se sprostili. Ugotovili smo, da je znanje učencev, ki so snov pridobivali pri pouku izven učilnice v naravi, večje od znanja učencev, ki so snov pridobivali na tradicionalni način.
Ključne besede: prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, pouk izven učilnice, izkustveno učenje, medpredmetno povezovanje, formativno spremljanje, jesen
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 865; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

Iskanje izvedeno v 2.56 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici