SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
NAČRTOVANJE MEDPREDMETNIH DIDAKTIČNIH SKLOPOV
Janja Perko, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo načrtovanje medpredmetnih didaktičnih sklopov, ki lahko veliko prispevajo k doseganju kakovosti izobraževanja. V današnji pedagoški praksi je namreč pouk močno predmetno urniško strukturiran, zato so učne vsebine, ki sicer tvorijo sklenjeno celoto, razdrobljene na majhne dele. Ta razdrobljenost se najprej kaže v ločevanju vsebin na posamezne učne predmete (med katerimi so povezave običajno redke in šibke) znotraj teh pa še na posamezne ure pouka. Medpredmetno povezovanje predstavlja način, kako razdrobljene dele celotne učne vsebine znova povezati v razumljivejšo, uporabnejšo in bolj življenjsko celoto. V teoretičnem delu so predstavljene vsebine, vezane na medpredmetno povezovanje in načrtovanje le-tega. Podrobneje je predstavljeno načrtovanje pouka na splošno, predvsem načrtovanje pouka na etapni ravni, saj je medpredmetne povezave smiselno načrtovati v obliki didaktičnih sklopov. Tako govorimo o samem pojmu medpredmetno povezovanje, o njegovi smiselnosti, prednostih, možnostih in značilnostih. Teoretične ideje so prikazane tudi skozi praktične primere načrtovanja takšnega načina poučevanja. Empirični del temelji na raziskavi, izvedeni na vzorcu 50-ih učiteljev štirih osnovnih šol. Namen empirične raziskave je bil raziskati dejansko stanje v zvezi z naslovno tematiko med učitelji praktiki na obeh stopnjah osnovne šole – razredni in predmetni stopnji. Zanimalo nas je, kako učitelji takšen način dela poznajo ter v kolikšni meri in na kakšen način se poslužujejo načrtovanja didaktičnih sklopov, ali učne predmete in vsebine med seboj povezujejo, kakšno je njihovo mnenje o načrtovanju medpredmetnih didaktičnih sklopov. Ob tem nas je zanimalo, če obstajajo razlike v odgovorih med razredno in predmetno stopnjo ter razlike v odgovorih po starosti učiteljev. Ugotovili smo, da medpredmetno povezovanje predstavlja kvaliteten način doseganja izobraževalno-vzgojnih ciljev, še posebej, če je načrtovano v smislu didaktičnih sklopov na etapni ravni, in prinaša številne prednosti za vse subjekte pouka. Na podlagi rezultatov raziskave ugotavljamo, da je poznavanje, načrtovanje in izvajanje medpredmetnega povezovanja in didaktičnih sklopov na obravnavanih štirih šolah dobro, če ne celo odlično. Razlike med omenjenimi skupinami učiteljev sicer obstajajo, vendar ne v večjem obsegu in so v glavnem povezane z naravo dela na posamezni stopnji poučevanja.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, integracija pouka, korelacije, didaktični sklopi, načrtovanje pouka, izvajanje pouka, didaktika
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 2283; Prenosov: 775
.pdf Celotno besedilo (524,16 KB)

2.
MEDPREDMETNO POVEZOVANJE PRI POUKU V SREDNJI ŠOLI
Nataša Šuen, 2009, diplomsko delo

Opis: Tema in namen diplomske naloge je, preučiti medpredmetno povezovanje pri pouku v srednji šoli. Pri medpredmetnem povezovanju poskuša učitelj določeno vsebino ali problem podati ali obravnavati čim bolj celostno — isti problem poskuša osvetliti z različnih vidikov. To se prikazuje z medpredmetnim povezovanjem med posameznimi predmeti in predmetnimi področji. Zato raziskovalni problem osvetljujemo s pogostostjo izvajanja medpredmetnega povezovanja med nemščino, kot tujim jezikom, in drugimi predmeti ter predmetnimi področji.. Empirična raziskava temelji na opazovanju poteka pouka. Raziskava temelji na slučajnostnem skupinskem vzorcu, podatki pa so obdelani kvalitativno, na tej podlagi so tudi oblikovane ugotovitve.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, nadpredmetno povezovanje, medpredmetno načrtovanje, timsko delo, korelacija
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2266; Prenosov: 424
.pdf Celotno besedilo (507,42 KB)

3.
TEHNIŠKI DNEVI V OKVIRU STROKOVNIH OSNOV IN MEDPREDMETNEGA POVEZOVANJA
Štefka Vidovič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni tehniški dnevi, ki so od leta 1998 del obveznega programa devetletne osnovne šole, in pomen medpredmetnega povezovanja vsebin različnih predmetnih področij z vsebinami tehniških dni. Diplomsko delo predstavlja tudi pomen ohranjanja tehniške dediščine za sedanji čas. Glavni namen naloge je bil organizirati tri tehniške dni, katerih vsebina je bila usklajena z medpredmetno načrtovanimi vsebinami pri ostalih predmetih. Vsebina tehniških dni v okviru katerih so učenci šestega razreda po izbrani strategiji delovne naloge med drugim izdelali makete koruznjakov iz lesa, se je med seboj dopolnjevala in nadgrajevala. Učenci so tako pomen spoznavanja in negovanja tehniške dediščine spoznavali pri različnih vzgojno-izobraževalnih dejavnostih. Z uporabo deskriptivne metode so v delu na kratko predstavljene teoretične osnove tehniških dni, cilji pogoji in faze medpredmetnega načrtovanja vsebin. Medpredmetno načrtovane aktivnosti so zajemale obravnavo vsebin s področja naravne, kulturne in tehniške dediščine. V delu je zato mogoče najti tudi kratko opredelitev kulturne, predvsem tehniške dediščine, s poudarkom na predstavitvi tehniške dediščine kraja Cerkvenjak. Diplomska naloga v teoretičnem delu bralca pregledno seznani s tehniškimi dnevi, vse od ciljev do predlaganih vsebin in strategij vzgojno-izobraževalnega dela, s teoretičnimi osnovami medpredmetnega načrtovanja, s povezanostjo med okoljsko in tehnično vzgojo, z osnovnimi informacijami o kraju Cerkvenjak in na koncu s koruznjakom kot enim od spomenikov tehniške dediščine, ki spada v zvrst ljudskega stavbarstva. Druga polovica naloge, empirični in praktični del, uporabljena je bila namreč metodološka plat praktičnega diplomskega dela, bralcu ponuja interpretacijo zbranih podatkov in nekaj slikovnega gradiva.
Ključne besede: tehniški dnevi, medpredmetno povezovanje, tehniška dediščina, koruznjak, maketa koruznjaka, Cerkvenjak
Objavljeno: 04.06.2010; Ogledov: 3324; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

4.
UPORABA PROGRAMA GOOGLE SKETCHUP ZA 3D OBLIKOVANJE IN VIZUALIZACIJO V OSNOVNI ŠOLI
Kosta Dolenc, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje možnosti uporabe programa Google SketchUp, kot učni pripomoček, v osnovni šoli. Opisane so osnove tridimenzionalnega (3D) prostora (modeliranja), program Google SketchUp in njegova orodja, podrobne vaje, ki se lahko uporabijo pri pouku Tehnike in tehnologije ter Računalništva in osnutek izbirnega predmeta. V diplomski nalogi je izvedena analiza uporabe 3D oblikovanja in vizualizacije, pri pouku Tehnike in tehnologije ter Računalništva, v današnji osnovni šoli. V sklopu diplomske naloge je tudi nakazano, kje v učnih načrtih bi lahko vnesli 3D oblikovanje in vizualizacijo.
Ključne besede: 3D, Google SketchUp, Osnovna šola, Tehnika in tehnologija, Računalništvo, Izbirni predmet, Medpredmetno povezovanje
Objavljeno: 27.07.2010; Ogledov: 6258; Prenosov: 1093
.pdf Celotno besedilo (6,30 MB)

5.
MEDPREDMETNO POVEZOVANJE PREDMETA DRUŽBA Z OSTALIMI PREDMETI V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Tina Kušar, 2011, diplomsko delo

Opis: Tema in namen diplomske naloge je preučiti medpredmetno povezovanje predmeta družba z ostalimi predmeti v 4. razredu osnovne šole. Kot vemo, se dan danes vedno bolj spodbuja k povezovanju vsebin in predmetov, ki so bili do sedaj med seboj strogo ločeni in razdrobljeni. Prav to razdrobljenost pa skušamo povezati v celoto z medpredmetnim povezovanjem, kar omogoča razumljivejše, uporabnejše in bolj celovito dojemanje učne vsebine oz. problema, ki je osvetljen z različnih vidikov, hkrati pa tudi kakovostnejše in trajnejše znanje. V teoretičnem delu so predstavljene vsebine, vezane na medpredmetno povezovanje. Podrobneje je predstavljena sama opredelitev pojma medpredmetno povezovanje, zgodovina medpredmetnega povezovanja, značilnosti medpredmetnega povezovanja (stopnje in ravni, načini, strategije, faze), procesni in vsebinski vidik, didaktični model, prednosti in slabosti medpredmetnega povezovanja (zakaj, kdaj in kako uporabljati medpredmetno povezovanje, pogoji za uspešno medpredmetno in medpodročno povezovanje, aktivna vloga učencev pri načrtovanju). Nazadnje pa je predstavljen tudi sam predmet družba (opredelitev predmeta, temeljni cilji predmeta, didaktična priporočila in možnosti medpredmetne povezave predmeta družba v 4. razredu). Empirični del temelji na raziskavi, izvedeni na vzorcu 83 učiteljev naključno izbranih osnovnih šol iz celotne Slovenije. Namen empirične raziskave je ugotoviti obstoječe stanje na področju medpredmetnega povezovanja nasploh ter medpredmetnega povezovanja predmeta družba z ostalimi predmeti v 4. razredu osnovne šole. Zanima nas, v kolikšni meri učitelji ta način dela poznajo, kako se v njihovem delu kaže medpredmetna povezanost pouka, kaj so po njihovem mnenju prednosti medpredmetnega povezovanja, kako pogosto se poslužujejo izvajanja medpredmetnega povezovanja, kakšna so njihova izhodišča ter osnove pri načrtovanju tovrstnega pouka, s katerimi predmeti najpogosteje povezujejo predmet družba in v kolikšni meri. Nadalje nas zanima, kako na vse to vplivajo leta poučevanja predmeta družbe in/ali se kažejo razlike med učitelji, ki so se dopolnilno usposabljali za poučevanje predmeta družba, in tistimi, ki se niso. Na podlagi rezultatov raziskave ugotavljamo, da je poznavanje, izvajanje, načrtovanje medpredmetnega povezovanja in uporaba le-tega pri pouku družba v 4. razredu dobro. Razlike med omenjenimi skupinami sicer obstajajo, vendar ne v večjem obsegu in so v glavnem povezane z dobo poučevanja ter izkušnjami učiteljev in dopolnilnim usposabljanjem za poučevanje predmeta družba. Ugotovili smo, da medpredmetno povezovanje predstavlja kvaliteten način doseganja vzgojno-izobraževalnih ciljev ter da se ga učitelji vedno pogosteje poslužujejo, saj se zavedajo prednosti, ki jih tak način dela prinaša za vse subjekte pouka.
Ključne besede: integracija, medpredmetno povezovanje, osnovna šola, predmet družba, 4. razred, procesni in vsebinski vidik
Objavljeno: 18.01.2011; Ogledov: 2929; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (708,51 KB)

6.
MEDPREDMETNO POVEZOVANJE BIOLOGIJE IN GEOGRAFIJE Z AKTIVNIMI METODAMI DELA
Barbara Čuk, 2011, diplomsko delo

Opis: V zadnjem času v svetu in nenazadnje tudi v Sloveniji opažamo porast raziskav in študij, ki dajejo prednost medpredmetnemu povezovanju in aktivnim metodam pouka. S takim načinom poučevanja dosežemo kakovostnejši pouk, dvigne se raven znanja, šolajoči pridobijo nove kompetence in možnosti uporabnega znanja. Prav slednje nas je vodilo k primerjavi slovenskih učnih načrtov za biologijo in geografijo za splošno gimnazijo. Izbrani so bili skupni cilji obeh šolskih predmetov. Na osnovi skupnih ciljev so bile pripravljene naloge, primeri in izročki učnih listov z navodili za učitelje in dijake. Predstavljeni so primeri terenskega in projektnega dela ter eksperimentov, ki povezujejo cilje iz učnega načrta biologije in geografije. Dijakom so aktivni pristopi k pouku, kjer so spodbujeni k odkrivanju, preizkušanju, eksperimentiranju in spoznavanju novih stvari, všeč in jih v prihodnje želijo še več. Tako bi lahko bili primeri iz diplomskega dela v spodbudo za povezavo še drugih predmetnih področij in v pomoč pri načrtovanju pouka in aktivnosti za šolarje.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, aktivne metode dela, biologija, geografija, učni načrt, primeri terenskega in projektnega dela, primeri eksperimentov
Objavljeno: 10.02.2011; Ogledov: 2005; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (3,65 MB)

7.
Medpredmetno načrtovanje vsebin pri pouku matematike v srednji šoli
Simona Jerenec, 2011, diplomsko delo

Opis: Zmožnost povezovanja znanj z različnih področij znanosti in človekovega delovanja že od nekdaj povezujemo s posameznikovo razgledanostjo in svojevrstno odličnostjo. Hkrati je to ena ključnih kvalitet tistih znanstvenikov, ki se ukvarjajo z raziskovanjem kompleksnih procesov, na primer v medicini, farmaciji, ekologiji, razvijanju nanotehnologij ipd. Povezovanje znanj omogoča celovitejši pristop k obravnavanemu problemu. To so nekateri od razlogov, zakaj načrtovalci šolskih kurikulov pri nas in v tujini spodbujajo medpredmetno povezovanje vsebin pri pouku. Slednje nas je vodilo k iskanju nekaterih možnih opredelitev medpredmetnega povezovanja in k iskanju konkretnih primerov medpredmetnih povezav, ki jih je moč zaslediti v učnih načrtih za matematiko za srednje šole ter nekaterih srednješolskih matematičnih učbenikih, z namenom osvetlitve prednosti in omejitev takšnega načina dela pri pouku. Predstavili smo tudi spoznanja, kdaj je smiselno izvajati medpredmetno učno enoto in na kaj vse moramo biti pozorni pri načrtovanju oz. izvajanju. Kot poseben primer medpredmetnega povezovanja smo predstavili še matematično modeliranje. V empiričnem delu so nas zanimale izkušnje in stališča učiteljev matematike o medpredmetnem povezovanju. V ta namen smo izvedli empirično raziskavo, s katero smo želeli izvedeti, katere načine medpredmetnega povezovanja učitelji najpogosteje uporabljajo in kako pogosto, kaj jih omejuje pri izvajanju medpredmetnih povezav, kako dijake navajajo na samostojno iskanje in razumevanje medpredmetnih povezav. Učitelje smo prosili, da nam naštejejo nekaj konkretnih matematičnih vsebin, ki jih povezujejo z vsebinami drugih predmetov. Med drugim nas je še zanimalo, ali obstaja kakšna povezava med izkušnjami učiteljev oz. delovno dobo in njihovim zaznavanjem težav in ovir za medpredmetno povezovanje. Ugotavljali smo še, ali imajo učitelji matematike na splošno pozitivno ali negativno mnenje o medpredmetnem povezovanju in kaj je vzrok za takšno stališče. Ob sklepu ostaja še nekaj odprtih vprašanj, kot na primer kateri učenci največ pridobijo s povezovanjem znanj, kako je učiteljeva strokovna usposobljenost in splošna razgledanost povezana s pogostostjo uporabe medpredmetnih povezav in kateri poučevalni pristopi so najbolj učinkoviti pri razvijanju zmožnosti povezovanja znanj.
Ključne besede: povezovanje znanj, medpredmetne povezave, medpredmetno načrtovanje, matematično modeliranje, pouk matematike.
Objavljeno: 04.09.2011; Ogledov: 2179; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (4,81 MB)

8.
MEDPREDMETNO POVEZOVANJE S PRIMERI V PRVEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Tjaša Zabukovšek, 2011, diplomsko delo

Opis: Predmet diplomskega dela z naslovom Medpredmetno povezovanje s primeri v prvem razredu osnovne šole je predstavitev medpredmetnega povezovanja v prvi triadi osnovne šole v teoriji in praksi. Medpredmetno povezovanje stremi k povezovanju znanj in s tem ciljev znotraj enega predmeta in med različnimi predmeti. Je eden od možnih pristopov pri poučevanju. Prilagojen je načinu mišljenja učencev, saj znanje učenci tako dojemajo bolj celostno. V teoretičnem delu so prikazana različna razmišljanja teoretikov o medpredmetni povezanosti, vloga učitelja in učenca v medpredmetno povezanem pouku, stopnje, strategije in druge delitve medpredmetnega povezovanja. Predstavljeni so učni predmeti v prvi triadi in njihove možne medpredmetne povezave z ostalimi predmeti. V praktičnem delu je predstavljena hospitacija v prvem razredu Osnovne šole bratov Polančičev z namenom realnega vpogleda v medpredmetno povezan pouk. Pomemben del praktičnega dela in s tem celotnega diplomskega dela predstavljata nastopa, ki sem ju izvedla v prvem razredu v Osnovni šoli Blaža Kocena Ponikva in tako teorijo prenesla v prakso. Izbrala sem horizontalno povezavo med predmeti. Diplomsko delo temelji predvsem na deskriptivni raziskovalni metodi. Rezultat diplomskega dela je bilo poenotenje teorije s prakso. V praktičnem delu sem uporabila znanje iz teorije in s tem sproti potrjevala raziskovalne hipoteze.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, integracija, celostno učenje, vloga učenca, vloga učitelja
Objavljeno: 06.04.2011; Ogledov: 3808; Prenosov: 628
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

9.
MEDPREDMETNO POVEZOVANJE ANGLEŠKEGA JEZIKA IN GEOGRAFIJE V OSNOVNI ŠOLI
Darja Lebeničnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Vseživljenjsko učenje je v današnjih hitro spreminjajočih se sodobnih razmerah nujno potrebno za lažje življenje in razvoj. To je celostno učenje, kjer posameznik ne pridobi le informacij in znanja, temveč takšno znanje tudi razume. V šoli se zato vedno bolj uveljavlja medpredmetno povezovanje, ki učence pripelje do povezovanja znanja v celoto. V diplomskem delu smo predstavili medpredmetno povezovanje, oblike dela in dejavnike, ki nanj vplivajo. S koreliranjem angleščine in geografije, še posebej s poudarkom na timskem delu, smo se osredotočili na komunikacijo pri pouku nejezikovnih predmetov. Pri tem smo izpostavili metodo CLIL (Content and Language Integrated Learning). Z analizo učnih načrtov geografije in angleščine (2011) smo ugotovili, s katerimi predmeti je predvideno medpredmetno povezovanje ter podali ideje za medpredmetno povezovanje angleščine in geografije v osnovni šoli. Empirični del temelji na izvedbi učne ure medpredmetnega povezovanja angleščine in geografije ter rezultatih anketnih vprašalnikov, ki smo jih razdelili med učence po izvedbi le-te. Rezultati so pokazali, da je večini anketiranih učencev takšno povezovanje angleščine in geografije všeč, učna ura se jim je zdela zanimiva in znanje, ki so ga tako pridobili, so označili za uporabno. Večina v raziskavo vključenih učencev si takšnega povezovanja želi tudi prihodnosti.
Ključne besede: didaktika geografije, didaktika angleščine, medpredmetno povezovanje, timsko delo, CLIL, mediji.
Objavljeno: 23.01.2015; Ogledov: 740; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

10.
UPORABA LABQUESTA NA PODROČJU KAKOVOSTI VODA ZA POUK GEOGRAFIJE V SREDNJI ŠOLI
Sandra Zvonar, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bila predstavljena inovativna učna metoda računalniško podprtega terenskega dela, ki temelji na novem pristopu vzorčenja in zbiranja podatkov s pomočjo računalniškega vmesnika LabQuest, senzorjev in sond Vernier. Namen diplomskega dela je bil izdelati učno gradivo za terensko delo, ki bo podpiralo doseganje učnih ciljev medpredmetnega povezovanja geografije in biologije. V ta namen so bila izdelana didaktična gradiva ter navodila uporabe LabQuesta za dijake in profesorje na primeru desetih vsebinskih sklopov proučevanja kakovosti voda na ERM poligonu v Modražah. Didaktična gradiva temeljijo na ekosistemskem pristopu, trajnostnem razvoju, celovitem obravnavanju geografske vsebine, medpredmetnem povezovanju in izkustvenem učenju. Učna mesta so bila izbrana po predhodni didaktični analizi, po kateri so morala ustrezati izbranim učnim ciljem, učnim vsebinam, didaktičnim načelom, didaktičnim sredstvom ter učnim metodam pouka geografije v gimnazijskih programih.
Ključne besede: računalniško podprto terensko delo, LabQuest, Vernier, kakovost voda, ERM poligon Modraže, medpredmetno povezovanje, srednja šola, geografija
Objavljeno: 15.03.2012; Ogledov: 1537; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici