Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu se uvodoma posvečamo teoretičnim izhodiščem načela trajnosti in trajnostnega razvoja ter sodobnim smernicam vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (VITR). V ospredje postavljamo oblikovanje učenčevih spretnosti, veščin in uporabnega znanja, kar z drugo besedo imenujemo razvijanje kompetenc 21. stoletja. Poudarjene so vsebine trajnostnega razvoja ter dejavnosti, ki poudarjajo oblikovanje kritičnega mišljenja učencev o aktualnih okoljskih problemih ter jih spodbujajo, da postanejo trajnostno odgovorni državljani. Le tako bomo namreč lahko ohranil ali morda celo izboljšali stanje okolja in ga pustili bodočim generacijam, pri čemer bo odločilno vlogo imel trajnostno usmerjen izobraževalni sistem, ki bo ozaveščal, vzgajal in vplival na trajnostno ravnanje posameznikov. Za raziskovanje stanja na področju vključevanja načela trajnosti pri pouku tehnika in tehnologija ter možnost medpredmetnega povezovanja z geografijo v osnovni šoli smo raziskavo izvedli na načine, ki so predstavljeni v realnem časovnem zaporedju, kot se je raziskava dejansko izvajala: - pregled strokovne literature na temo trajnosti in trajnostnega razvoja, - neempiričen del raziskave, ki smo jo izvedli s primerjavo trajnostnih vsebin v učnih načrtih za TIT in GEO ter - empiričen del raziskave, kjer smo izbrali fokusno skupino učiteljev TIT ter izvedli polstrukturirani intervju, ki smo ga nadalje analizirali s tematsko analizo. V okviru neempiričnega dela magistrske naloge smo pregledali aktualna Učna načrta za tehniko in tehnologijo(TIT) ter geografijo (GEO) in poiskali skupne vsebinske sklope, ki se navezujejo na načelo trajnosti. Predstavili smo prednosti medpredmetnega sodelovanja in poudarek namenja praktičnemu učenju, kjer so učenci praviloma bolj motivirani in razmišljajo na višjih taksonomskih stopnjah. Na tak način osvojeno znanje je praviloma kakovostnejše in dolgotrajnejše. Prav zato smo se osredotočili na možnosti medpredmetnega sodelovanja TIT in GEO na področju trajnostnih vsebin. V empiričnem delu raziskave smo izvedli polstrukturirani intervju med učitelji tehnike in tehnologije ter ugotavljali, v kolikšni meri spodbujajo načelo trajnosti pri pouku, na katere ovire pri izvajanju trajnostnih vsebin in pri medpredmetnem povezovanju najpogosteje naletijo pri svojem delu ter pri katerih vsebinskih sklopih so možnosti za medpredmetno povezovanje z geografijo po njihovem mnenju najbolj smiselne in učinkovite. Glavne ugotovitve v zvezi vključevanja načel trajnosti pri pouku TIT poudarjajo pomen praktičnega dela, projektnih dni, izkustvenega učenja in sodelovalnega učenja, pri čemer je medpredmetno povezovanje predstavljeno kot odličen primer spodbujanja trajnostnih načel pri učencih in omogoča oblikovanje učenčevih moralnih in etičnih načel do čistega okolja. Prav zato v nalogi predstavljamo skupne vsebinske sklope, ki vključujejo načelo trajnosti in so primerni za medpredmetno povezovanje TIT in GEO. Predstavljeni izsledki raziskave in primeri dobrih praks bodo učiteljem TIT prav gotovo v veliko pomoč pri vključevanju trajnostnih vsebin v pouk. Predstavljajo pester nabor vsebinskih sklopov za medpredmetno povezovanje na področju vključevanja načel trajnosti in priložnost za nadaljnje spodbujanje trajnosti pri pouku tehnike in tehnologije.
Ključne besede: načelo trajnosti, medpredmetno povezovanje, tehnika in tehnologija, geografija
Objavljeno v DKUM: 20.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,62 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole (nadalje 1. VIO OŠ) z učnimi predmeti šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost. V teoretičnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na opredelitev medpredmetnega povezovanja, spoznavanje ravni in stopenj medpredmetnega povezovanja, nekaj besed smo namenili načrtovanju in izvajanju pouka z vključevanjem medpredmetnosti, raziskovali pa smo tudi možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika z ostalimi učnimi predmeti v 1. VIO OŠ. Pojasnili smo pristop CLIL ter pomen usvajanja tujejezikovnih struktur v razredu in slovarskega načina poučevanja tujega jezika. Teoretični del magistrske naloge smo strnili s poglavjem o pomenu medpredmetnega povezovanja pri poučevanju angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji OŠ. V empiričnem delu magistrske naloge smo ustvarili slovarje, ki vsebujejo jezikovne strukture v slovenskem in angleškem jeziku. Pripravljeni slovarji so namenjeni učiteljem, ki poučujejo angleščino kot tuji jezik v 1. VIO OŠ ter želijo uporabo tujega jezika povezati z vsebinami, temami in cilji drugih predmetnih področij, in sicer z učnimi predmeti: šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost. Pri izboru jezikovnih struktur so nam bili v pomoč učni načrti izbranih učnih predmetov. Oblikovali smo tudi lastne kriterije, s pomočjo katerih smo zbrali jezikovne strukture, ki jih učitelji najpogosteje uporabljajo pri različnih predmetnih področjih in jih lahko učitelji tujega jezika vključijo v svoj pouk. Slovarji so lahko v pomoč tudi učencem priseljencem, saj jim omogočajo lažje razumevanje in usvajanje osnovnih jezikovnih struktur v slovenščini kot jeziku okolja.
Ključne besede: medpredmetnost, jezik v razredu, poučevanje angleščine kot tujega jezika, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, CLIL, teoretični del, opredelitev medpredmetnega povezovanja, interdisciplinarno poučevanje, načelo celovitosti, stopnje medpredmetnega povezovanja, načrtovanje medpredmetnega povezovanja, ravni medpredmetnega povezovanja, vertikalno in horizontalno medpredmetno povezovanje, pri pouku angleščine kot tujega jezika, medpredmetno povezovanje na vsebinski ravni, medpredmetno povezovanje na konceptualni ravni, načrtovanje in izvajanje medpredmetnega povezovanja, možnosti medpredmetnega povezovanja, povezovanje učnih predmetov, medpredmetno povezovanje spodbuja, strategij medpredmetnega povezovanja, program osnovna šola, razvijanju ključnih kompetenc, vsebinsko in jezikovno integrirano učenje, pomoč učiteljem, učni predmeti, šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena umetnost, likovna umetnost, tematski slovarji
Objavljeno v DKUM: 29.08.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 37
Celotno besedilo (2,94 MB)

Opis: V osnovnošolskem predmetnem programu učitelji svoj predmet poučujejo v izoliranem okolju, kar izhaja iz tradicionalnega pojmovanja, da je učitelj avtoriteta, ki zmore samozadostno obravnavati učno snov in voditi aktivnosti v razredu. V magistrski nalogi smo ugotovili, da učitelji medpredmetnemu povezovanju namenijo zelo malo ur, pri svoji samooceni pa v povprečju izpostavljajo, da se medpredmetnega povezovanja pogosto poslužujejo. Trenutno stanje ne izpolnjuje zahtev integrativnega kurikuluma, ki predpostavlja stalno prepletanje disciplin v prid dvigu kakovosti obravnavanih vsebin. Tudi medpredmetno sodelovanje med učitelji je pomembna komponenta k izboljšanju učne izkušnje medpredmetnega povezovanja. Izkazalo se je, da učitelji pri sodelovanju sledijo potrebnim korakom za kakovostno izvedbo učne ure, s tem ko pri samostojni izvedbi manj dosledno uporabljajo priporočene korake, kot so predhodna določitev splošnih ciljev, metod, pregleda literature in evalvacije. Učiteljeve samoocene kažejo, da v visoki meri v svoj predmet vnašajo spretnosti in elemente filozofije za otroke. Izkazalo se je, da so najbolj dosledni pri vnašanju sodelovalnega mišljenja in najmanj kreativnega mišljenja v učno pripravo. Ravno tako smo ugotovili, da učitelji družboslovja in humanistike pogosteje vnašajo skrbnostno mišljenje k pouku kakor učitelji naravoslovja. Problem, ki smo ga zaznali, se nahaja v nepoenoteni definiciji kritičnega mišljenja, učitelji ga pogosto vnašajo v pouk, vendar se je izkazalo, da načini izvedbe ne ustrezajo standardom učenja kritičnega misleca, predvidenega z vidika predmeta filozofija za otroke. Le-ta je v visoki meri prisotna v učnih načrtih pri splošnih ciljih predmetov, po drugi strani pa predstavlja temelj usvajanja splošnih ciljev obveznih predmetov 3. triade. Predmet filozofija za otroke bi si tako zaslužila vsaj omembo v učnih načrtih obveznih predmetov v poglavju »medpredmetne povezave«.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, medpredmetno sodelovanje, učni načrti, filozofija za otroke, literarno motivacijsko sredstvo.
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 434; Prenosov: 75
Celotno besedilo (2,94 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava kulturno-umetnostno vzgojo z vidika povezovanja vzgojno-izobraževalnega procesa s področjem kulture in umetnosti. V uvodu je opredeljen predmet glasbena umetnost v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole in v nadaljevanju kulturno-umetnostna vzgoja v Sloveniji. Podrobneje je predstavljena ponudba kulturno-umetnostne vzgoje v Podravski regiji in projekt Kulturni dnevnik, ki med drugim ponuja koncerte in prireditve na temo glasbil, glasbenega gledališča, glasbenih zasedb in zvrsti ter sodelovanje v ustvarjalnih delavnicah. V magistrskem delu na podlagi primerov dobre prakse in osebnih komunikacij s posamezniki s področja šolstva, kulture in umetnosti raziščemo značilnosti in pomembnost povezovanja vzgojno-izobraževalnega procesa z dejavnostmi kulturno-umetnostne vzgoje.
Ključne besede: kulturno-umetnostna vzgoja, glasbena umetnost, Kulturni dnevnik, medpredmetno povezovanje, ustvarjalne delavnice
Objavljeno v DKUM: 16.06.2023; Ogledov: 506; Prenosov: 61
Celotno besedilo (3,27 MB)

Opis: Magistrska naloga z naslovom Učenje pri spoznavanju okolja skozi gibalne/športne aktivnosti je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in praktičnega dela, ki se med seboj povezujeta in dopolnjujeta. V teoretičnem delu naloge so predstavljene vsebine in pojmi, ki so pomembni za nadaljnje razumevanje. Najprej je predstavljena vsebina, ki je povezana z gibalnim razvojem otroka, sledi predstavitev učnih predmetov spoznavanje okolja in šport, v nadaljevanju pa je predstavljeno medpredmetno povezovanje učnih predmetov. V praktičnem delu naloge smo načrtovali aktivnosti pri učnem predmetu spoznavanje okolja, in sicer za tematski sklop Človek in Promet od 1. do 3. razreda osnovne šole. Vsi primeri aktivnosti vključujejo gibalne/športne aktivnosti, skozi katere učenci spoznavajo in usvajajo učne vsebine. Vse načrtovane aktivnosti so ciljno načrtovane in pri učencih spodbujajo gibanje. Cilj magistrske naloge torej je, da učiteljem predstavimo možne aktivnosti, ki jih lahko vključijo v poučevanje in tako medpredmetno povežejo predmet spoznavanje okolja s predmetom šport. Učenci skozi te aktivnosti usvajajo različne cilje spoznavanja okolja in športa, hkrati pa se navajajo na strpnost, sodelovanje, medsebojno pomoč, med drugim pa tudi spoznavajo naravne oblike gibanja, se srečujejo z različnimi obremenitvami telesa in spoznavajo različne intenzitete telesne vadbe.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, spoznavanje okolja, šport, gibalne/športne aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 11.11.2022; Ogledov: 1001; Prenosov: 205
Celotno besedilo (5,83 MB)