1. Medpredmetnost in jezik v razredu pri pouku angleščine kot tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju : magistrsko deloMinca Marovt, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole (nadalje 1. VIO OŠ) z učnimi predmeti šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na opredelitev medpredmetnega povezovanja, spoznavanje ravni in stopenj medpredmetnega povezovanja, nekaj besed smo namenili načrtovanju in izvajanju pouka z vključevanjem medpredmetnosti, raziskovali pa smo tudi možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika z ostalimi učnimi predmeti v 1. VIO OŠ. Pojasnili smo pristop CLIL ter pomen usvajanja tujejezikovnih struktur v razredu in slovarskega načina poučevanja tujega jezika. Teoretični del magistrske naloge smo strnili s poglavjem o pomenu medpredmetnega povezovanja pri poučevanju angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji OŠ.
V empiričnem delu magistrske naloge smo ustvarili slovarje, ki vsebujejo jezikovne strukture v slovenskem in angleškem jeziku. Pripravljeni slovarji so namenjeni učiteljem, ki poučujejo angleščino kot tuji jezik v 1. VIO OŠ ter želijo uporabo tujega jezika povezati z vsebinami, temami in cilji drugih predmetnih področij, in sicer z učnimi predmeti: šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost. Pri izboru jezikovnih struktur so nam bili v pomoč učni načrti izbranih učnih predmetov. Oblikovali smo tudi lastne kriterije, s pomočjo katerih smo zbrali jezikovne strukture, ki jih učitelji najpogosteje uporabljajo pri različnih predmetnih področjih in jih lahko učitelji tujega jezika vključijo v svoj pouk. Slovarji so lahko v pomoč tudi učencem priseljencem, saj jim omogočajo lažje razumevanje in usvajanje osnovnih jezikovnih struktur v slovenščini kot jeziku okolja.
Ključne besede: medpredmetnost, jezik v razredu, poučevanje angleščine kot tujega jezika, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, CLIL, teoretični del, opredelitev medpredmetnega povezovanja, interdisciplinarno poučevanje, načelo celovitosti, stopnje medpredmetnega povezovanja, načrtovanje medpredmetnega povezovanja, ravni medpredmetnega povezovanja, vertikalno in horizontalno medpredmetno povezovanje, pri pouku angleščine kot tujega jezika, medpredmetno povezovanje na vsebinski ravni, medpredmetno povezovanje na konceptualni ravni, načrtovanje in izvajanje medpredmetnega povezovanja, možnosti medpredmetnega povezovanja, povezovanje učnih predmetov, medpredmetno povezovanje spodbuja, strategij medpredmetnega povezovanja, program osnovna šola, razvijanju ključnih kompetenc, vsebinsko in jezikovno integrirano učenje, pomoč učiteljem, učni predmeti, šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena umetnost, likovna umetnost, tematski slovarji
Objavljeno v DKUM: 29.08.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (2,94 MB) |
2. Medpredmetno povezovanje glasbene in likovne umetnosti v vrtcuSabina Steyer Debeljak, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo predstavili pomen medpredmetnega povezovanja glasbenih in likovnih dejavnosti ter samega načrtovanja vzgojno izobraževalnega procesa. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov in sicer iz teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo podrobno raziskali medpredmetno povezovanje, načrtovanje in pripravo vzgojno-izobraževalnega procesa v vrtcu. Predstavili smo glasbene in likovne dejavnosti ter zakonitosti glasbenega in likovnega razvoja.
V empiričnem delu smo raziskali možnosti medpredmetnega povezovanja glasbenih in likovnih dejavnosti. Načrtovali, izvedli in evalvirali smo didaktične enote, ki so vključevale medpredmetne cilje in vsebine s področja glasbene in likovne umetnosti ter spremljali interes otrok do izvedenih dejavnosti. Usmerjeni smo bili na glasbene elemente, kot so barva, višina, trajanje in glasnost zvoka ter tempo in značaj skladbe.
Na podlagi izvedenih dejavnosti smo ugotovili, da so otroci sledili načrtovanim predmetnim in medpredmetnim ciljem in da so glasbene elemente smiselno povezovali z likovnimi izrazi. Prav tako so izražali velik interes in veselje do glasbenih in likovnih dejavnosti.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, načrtovanje vzgojno izobraževalnega procesa, glasbene dejavnosti, likovne dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 06.08.2020; Ogledov: 1530; Prenosov: 206
Celotno besedilo (1,11 MB) |
3. MEDPREDMETNO POVEZOVANJE V 3. RAZREDU OSNOVNE ŠOLEMaruša Hribernik, 2013, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil prikazati primer medpredmetnega povezovanja v 3. razredu osnovne šole, s temeljnim poudarkom na predmetu spoznavanje okolja.
V teoretičnem delu smo opredelili medpredmetno načrtovanje, kako se je razvijalo skozi čas in kakšne so njegove značilnosti. Podrobneje so prikazane značilnosti, zakaj in kdaj je smiselno medpredmetno povezovati vsebine. Nato je predstavljeno načrtovanje, izvajanje in vrednotenje medpredmetnega načrtovanja. Pri načrtovanju pa so opredeljene vrste in faze medpredmetnega načrtovanja, problemi, ki jih zasledimo v praksi ter pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za takšno izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela. Ideje iz teorije so dobro vidne v praktičnem delu.
Temeljna ugotovitev je, da medpredmetno povezovanje zahteva dobro pripravljenost učitelja. Izbrane cilje in vsebine iz različnih predmetov mora dobro opredeliti ter se dobro pripraviti na vzgojno-izobraževalno delo. Medpredmetne povezave mora prilagoditi predznanju učenca in njegovi razvojni stopnji. Vedoželjne, ustvarjalne in samostojne učence mora ves čas spodbujati, spremljati in usmerjati. Izvajanje medpredmetnih povezav pa pokaže, da so učenci zelo veseli takšnega dela ter radi sodelujejo.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, spoznavanje okolja, medpredmetno načrtovanje, medpredmetno izvajanje pouka, medpredmetno vrednotenje.
Objavljeno v DKUM: 14.10.2013; Ogledov: 2332; Prenosov: 498
Celotno besedilo (42,75 MB) |
4. Medpredmetno načrtovanje vsebin pri pouku matematike v srednji šoliSimona Jerenec, 2011, diplomsko delo Opis: Zmožnost povezovanja znanj z različnih področij znanosti in človekovega delovanja že od nekdaj povezujemo s posameznikovo razgledanostjo in svojevrstno odličnostjo. Hkrati je to ena ključnih kvalitet tistih znanstvenikov, ki se ukvarjajo z raziskovanjem kompleksnih procesov, na primer v medicini, farmaciji, ekologiji, razvijanju nanotehnologij ipd. Povezovanje znanj omogoča celovitejši pristop k obravnavanemu problemu. To so nekateri od razlogov, zakaj načrtovalci šolskih kurikulov pri nas in v tujini spodbujajo medpredmetno povezovanje vsebin pri pouku. Slednje nas je vodilo k iskanju nekaterih možnih opredelitev medpredmetnega povezovanja in k iskanju konkretnih primerov medpredmetnih povezav, ki jih je moč zaslediti v učnih načrtih za matematiko za srednje šole ter nekaterih srednješolskih matematičnih učbenikih, z namenom osvetlitve prednosti in omejitev takšnega načina dela pri pouku. Predstavili smo tudi spoznanja, kdaj je smiselno izvajati medpredmetno učno enoto in na kaj vse moramo biti pozorni pri načrtovanju oz. izvajanju. Kot poseben primer medpredmetnega povezovanja smo predstavili še matematično modeliranje.
V empiričnem delu so nas zanimale izkušnje in stališča učiteljev matematike o medpredmetnem povezovanju. V ta namen smo izvedli empirično raziskavo, s katero smo želeli izvedeti, katere načine medpredmetnega povezovanja učitelji najpogosteje uporabljajo in kako pogosto, kaj jih omejuje pri izvajanju medpredmetnih povezav, kako dijake navajajo na samostojno iskanje in razumevanje medpredmetnih povezav. Učitelje smo prosili, da nam naštejejo nekaj konkretnih matematičnih vsebin, ki jih povezujejo z vsebinami drugih predmetov. Med drugim nas je še zanimalo, ali obstaja kakšna povezava med izkušnjami učiteljev oz. delovno dobo in njihovim zaznavanjem težav in ovir za medpredmetno povezovanje. Ugotavljali smo še, ali imajo učitelji matematike na splošno pozitivno ali negativno mnenje o medpredmetnem povezovanju in kaj je vzrok za takšno stališče.
Ob sklepu ostaja še nekaj odprtih vprašanj, kot na primer kateri učenci največ pridobijo s povezovanjem znanj, kako je učiteljeva strokovna usposobljenost in splošna razgledanost povezana s pogostostjo uporabe medpredmetnih povezav in kateri poučevalni pristopi so najbolj učinkoviti pri razvijanju zmožnosti povezovanja znanj.
Ključne besede: povezovanje znanj, medpredmetne povezave, medpredmetno načrtovanje, matematično modeliranje, pouk matematike.
Objavljeno v DKUM: 04.09.2011; Ogledov: 4118; Prenosov: 497
Celotno besedilo (4,81 MB) |
5. Medpredmetno povezovanje pri pouku v srednji šoliNataša Šuen, 2009, diplomsko delo Opis: Tema in namen diplomske naloge je, preučiti medpredmetno povezovanje pri pouku v srednji šoli. Pri medpredmetnem povezovanju poskuša učitelj določeno vsebino ali problem podati ali obravnavati čim bolj celostno - isti problem poskuša osvetliti z različnih vidikov. To se prikazuje z medpredmetnim povezovanjem med posameznimi predmeti in predmetnimi področji. Zato raziskovalni problem osvetljujemo s pogostostjo izvajanja medpredmetnega povezovanja med nemščino, kot tujim jezikom, in drugimi predmeti ter predmetnimi področji.
Empirična raziskava temelji na opazovanju poteka pouka. Raziskava temelji na slučajnostnem skupinskem vzorcu, podatki pa so obdelani kvalitativno, na tej podlagi so tudi oblikovane ugotovitve.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, nadpredmetno povezovanje, medpredmetno načrtovanje, timsko delo, korelacija
Objavljeno v DKUM: 23.12.2009; Ogledov: 3611; Prenosov: 618
Celotno besedilo (507,42 KB) |
6. Načrtovanje medpredmetnih didaktičnih sklopovJanja Perko, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo načrtovanje medpredmetnih didaktičnih sklopov, ki lahko veliko prispevajo k doseganju kakovosti izobraževanja. V današnji pedagoški praksi je namreč pouk močno predmetno urniško strukturiran, zato so učne vsebine, ki sicer tvorijo sklenjeno celoto, razdrobljene na majhne dele. Ta razdrobljenost se najprej kaže v ločevanju vsebin na posamezne učne predmete (med katerimi so povezave običajno redke in šibke) znotraj teh pa še na posamezne ure pouka. Medpredmetno povezovanje predstavlja način, kako razdrobljene dele celotne učne vsebine znova povezati v razumljivejšo, uporabnejšo in bolj življenjsko celoto.
V teoretičnem delu so predstavljene vsebine, vezane na medpredmetno povezovanje in načrtovanje le-tega. Podrobneje je predstavljeno načrtovanje pouka na splošno, predvsem načrtovanje pouka na etapni ravni, saj je medpredmetne povezave smiselno načrtovati v obliki didaktičnih sklopov. Tako govorimo o samem pojmu medpredmetno povezovanje, o njegovi smiselnosti, prednostih, možnostih in značilnostih. Teoretične ideje so prikazane tudi skozi praktične primere načrtovanja takšnega načina poučevanja.
Empirični del temelji na raziskavi, izvedeni na vzorcu 50-ih učiteljev štirih osnovnih šol. Namen empirične raziskave je bil raziskati dejansko stanje v zvezi z naslovno tematiko med učitelji praktiki na obeh stopnjah osnovne šole – razredni in predmetni stopnji. Zanimalo nas je, kako učitelji takšen način dela poznajo ter v kolikšni meri in na kakšen način se poslužujejo načrtovanja didaktičnih sklopov, ali učne predmete in vsebine med seboj povezujejo, kakšno je njihovo mnenje o načrtovanju medpredmetnih didaktičnih sklopov. Ob tem nas je zanimalo, če obstajajo razlike v odgovorih med razredno in predmetno stopnjo ter razlike v odgovorih po starosti učiteljev.
Ugotovili smo, da medpredmetno povezovanje predstavlja kvaliteten način doseganja izobraževalno-vzgojnih ciljev, še posebej, če je načrtovano v smislu didaktičnih sklopov na etapni ravni, in prinaša številne prednosti za vse subjekte pouka. Na podlagi rezultatov raziskave ugotavljamo, da je poznavanje, načrtovanje in izvajanje medpredmetnega povezovanja in didaktičnih sklopov na obravnavanih štirih šolah dobro, če ne celo odlično. Razlike med omenjenimi skupinami učiteljev sicer obstajajo, vendar ne v večjem obsegu in so v glavnem povezane z naravo dela na posamezni stopnji poučevanja.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, integracija pouka, korelacije, didaktični sklopi, načrtovanje pouka, izvajanje pouka, didaktika
Objavljeno v DKUM: 22.08.2009; Ogledov: 4096; Prenosov: 1079
Celotno besedilo (524,16 KB) |
