1. Uporaba slikanice Zadnja sladkorna penica za razvoj matematičnih spretnosti pri otrocih prvega starostnega obdobja : diplomsko deloTilen Požgan, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Uporaba slikanice Zadnja sladkorna penica za razvoj matematičnih spretnosti pri otrocih prvega starostnega obdobja se dotika področja zgodnjega učenja in poučevanja matematike s pomočjo otroške literature. V diplomskem delu smo v teoretičnem delu izpostavili pomembnost povezovanja med
področjema matematike ter jezika, podrobno smo predstavili slikanico kot sredstvo za izobrazevanje ter njeno pomembno vlogo v urtcu. V okviru praktičnega dela diplomskega dela smo pripravili in izvedli dejavnosti na temo in vsebino slikanice Zadnja sladkorna penica. Dejavnosti smo izvedli v skupini otrok prvega starostnega obdobja. S pomočjo opazovalnih listov smo spremijali sodelovanje otrok pri pripravljenih matematičnih dejavnostih in ugotovili, da je slikanica Zadnja sladkorna penica lahko dobro izhodišče za osnovanje matematičnih dejavnosti, ki bi bile primerne za otroke prvega starostnega obdobja.
Ključne besede: Predšolska vzgoja, medpodročno povezovanje, matematika, slikanica, matematične dejavnosti.
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 41
 Celotno besedilo (2,06 MB) |
2. Spoznavanje tangrama z uporabo slikanice : diplomsko deloUrška Oblonšek, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Spoznavanje tangrama s pomočjo slikanice smo predstavili povezovanje dveh kurikularnih področij: matematike in jezika. Kot lahko razberemo že iz naslova diplomske naloge, smo ob pomoči slikanice na to temo spoznavali matematično igro tangram. V teoretičnem delu naloge smo najprej predstavili samo področje matematike v vrtcu, vlogo vzgojitelja ter okolja. Poudarek smo namenili medpodročnemu povezovanju, predvsem matematike in jezika, ki je v tej nalogi ključnega pomena ter tangram, s katerim smo izvajali tudi vse dejavnosti v praktičnem delu naloge. Ker sodi tangram pod področje geometrije, smo nekaj besed namenili tudi temu področju matematike, dotaknili pa smo se tudi didaktičnih pripomočkov pri matematiki ter matematičnim igram. Skozi celotno diplomsko delo smo predstavili pomen medpodročnega povezovanja matematike in jezika, pri čemer smo uporabili kot izhodišče otroško slikanico Grandfather's Tang story oz. Zgodba dedka Tanga. V praktičnem delu smo pripravili dejavnosti in jih izvedli v Vrtcu Otona Župančiča Slov. Bistrica na enoti Zg. Ložnica. Glavni cilj naše dejavnosti je bil, da otroci s pomočjo otroške slikanice spoznajo tangram ter se ga skozi dejavnosti naučijo tudi uporabljati. Dejavnosti smo izvedli v heterogeni skupini otrok, starih od 3 do 5 let. V drugem delu praktičnega dela smo s pomočjo tabel predstavili ugotovitve, do katerih smo prišli med izvedbo matematičnih dejavnosti. Ugotovitve so pokazale, da so bili starejši otroci uspešnejši od mlajših, pri vseh pa se je izkazalo, da je bila matematična zgodba dobra podlaga in motivacija za izvedbo načrtovanih matematičnih dejavnosti.
Ključne besede: matematika, medpodročno povezovanje, tangram, otroška slikanica
Objavljeno v DKUM: 11.07.2023; Ogledov: 392; Prenosov: 82
Celotno besedilo (2,10 MB) |
3. Zasnova trim steze v vrtcu TeznoAndreja Krajnc, 2017, diplomsko delo Opis: Cilj in namen diplomske naloge z naslovom Zasnova trim steze v vrtcu Tezno je ugotoviti, ali je trim steza v medpodročni povezavi med gibanjem in naravo primerna oblika izvajanja dejavnosti v vrtcih tako v prvem kot v drugem starostnem obdobju. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena in opisana trim steza. V drugem delu je poudarek na načrtovanju in izvedbi projekta trim steze v vrtcu Tezno, ki je bil zasnovan v medsebojni povezavi z naravoslovno učno potjo. Projekt je bil izveden s pomočjo deskriptivne raziskovalne metode, pri kateri je šlo za preverjanje znanega dejstva in pojmov. Dejstvo smo preverili na neslučajnostnem konkretnem vzorcu otrok prvega in drugega starostnega obdobja. Ugotovili smo, da je trim steza, kot oblika usmerjene gibalne dejavnosti v gozdu, primerna za otroke prvega starostnega obdobja in za otroke drugega starostnega obdobja. Gibalne dejavnosti so bile v projektu ustrezno zastavljene glede na starost in gibalno zmožnost otrok, načrtovane so bile v medpodročni povezavi z naravoslovnimi dejavnostmi v gozdu po sklicevanju na zgodbo Netopir Boromir in gozdna pot. Otroci v gozdu ne potrebujejo veliko spodbude in motivacije, saj jih motivira in h gibanju spodbuja narava sama. Tovrstna gibalna aktivnost je učinkovita za pospešen telesni in gibalni razvoj, otrokom omogoča reševanje problemov, gozd pa jim nudi izkušenjsko bogato okolje. Otroci gozd doživijo zelo čustveno zaradi česar ostane doživetje v njihovem spominu še nekaj časa po izvedeni dejavnosti. Ob pozitivnih kritikah otrok prvega in drugega starostnega obdobja, kot tudi vzgojiteljic in športne pedagoginje, smo ugotovili, da otroci potrebujejo in si želijo več tovrstnih gibalnih dejavnosti v času bivanja v vrtcu.
Ključne besede: Gozd, medpodročno povezovanje, predšolski otrok, usmerjena gibalna dejavnost.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2017; Ogledov: 1477; Prenosov: 163
Celotno besedilo (2,04 MB) |
4. OTROŠKE LJUDSKE IGRE NEKOČ V OBČINI SEVNICA IN NJIHOVA UPORABNOST DANESBernarda Androjna Mlakar, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo raziskali in predstavili ljudske igre, ki so se včasih igrale v občini Sevnica, ter ugotavljali, kakšna sta njihova vloga in pomen v današnjem času. V teoretičnem delu smo predstavili pomen gibanja za otrokov razvoj, opredelili smo pojem ljudske igre in njen vpliv na gibalni razvoj, socialno učenje ter predstavili gibanje v povezovanju z drugimi področji dejavnosti in možnosti uporabe ljudskih iger na drugih področjih dejavnosti. Raziskava, ki smo jo predstavili v empiričnem delu, je pokazala, da ljudske igre, za katere imamo marsikdaj občutek, da so že nekaj preživelega, starega, med nami še živijo in niso izgubile svoje vrednosti. Ugotovili smo, da se ljudske igre na današnje otroke prenašajo pretežno v vrtcu, starši pa so se jih naučili od prijateljev. Razlika med prejšnjo in današnjo generacijo je tudi v prostoru, kjer se igrajo. Anketirani starši so se igrali predvsem v naravi, sedaj pa je ta odstotek precej manjši. Starši vlogo ljudskih iger v današnjem času vidijo pretežno v druženju z vrstniki, ohranjanju kulturne dediščine in gibanju. Opažamo, da se otroci večino iger, ki so jih poznali tudi njihovi starši, še igrajo, nekaj pa se jih je pozabilo in jih otroci ne poznajo več.
Ključne besede: predšolski otrok, ljudske igre, gibanje, socialno učenje, medpodročno povezovanje, vrtec, starši, kulturna dediščina.
Objavljeno v DKUM: 10.09.2010; Ogledov: 4422; Prenosov: 417
Celotno besedilo (351,42 KB) |
