1. Vpliv občin pri upravljanju naravnih vrednot Pohorja : magistrsko deloNina Andrejč, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je bil naš namen odkriti vlogo občin soustanoviteljic (Zreče, Mislinja, Vitanje, Lovrenc na Pohorju, Ruše in Slovenska Bistrica) in razvojnih institucij (RIC-Slovenska Bistrica, RRA Koroška, RRA Podravje-Maribor, ZRSVN) pri vzpodbujanju trajnostnega razvoja regijskega parka Pohorje, ki priložnostno povezuje družbene člene v lokalnem okolju. S pomočjo kvalitativne raziskave smo analizirali in kritično ovrednotili medobčinsko sodelovanje in sodelovanje razvojnih institucij. Zbiranje informacij je potekalo od 13. 4. do 9. 9. 2024. Z izvedbo devetih intervjujev smo dosegli zasičenost podatkov. Informacije, ki smo jih pridobili s pomočjo odgovorov intervjuvanih so bile zadostne, da smo pridobili globji pogled na problematiko teme in zasnovali rezultate. Kljub temu, da je regijski park Pohorje v fazi ustanavljanja in je njihovo sodelovanje še v neformalni obliki, se vsi deležniki zavedajo, da je regijski park Pohorje nujno potreben za ohranjanje narave, kulturne krajine in pohorske identitete. Ključne naloge medobčinskega sodelovanja so vzpostavitve omejitev v regijskem parku Pohorje, sprememba zakonodaje in uvedba višjih kazni, vzpostavitev akcijskega načrta in mednarodno projektno sodelovanje. Kljub dolgoletnemu aktivnemu medobčinskemu sodelovanju se ponekod še pojavljajo težave zaradi nepripravljenosti, neodzivnosti in nesodelovanja turističnih ponudnikov, stihijske rabe prostora in zanemarjenje naravnih vrednot, kljub medijskemu opozarjanju in opozorilnim tablam v naravi. V skrbi za naravno okolje smo podali tri predloge, ki bi morali biti v razvojnem načrtu regijskega parka Pohorje, in ti so vzpostavitev regijskega centra, oblikovanje marketinške znamke in vzpostavitev spletne strani regijskega parka Pohorje.
Ključne besede: Regijski park Pohorje, vloga občin in razvojnih institucij, trajnostni razvoj turizma, medobčinsko sodelovanje, naravne vrednote.
Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 53
 Celotno besedilo (3,66 MB) |
2. Upravičenost razdelitve občine Ormož leta 2007 na tri občineUroš Šerod, 2022, magistrsko delo Opis: Po osamosvojitvi in sprejetju nove ustave leta 1991 smo v Sloveniji leta 1994 dobili sodobno lokalno samoupravo, ustanovljenih je bilo 147 občin. V nadaljnjih letih se je število občin iz leta v leto povečevalo vse do leta 2011, ko sta nastali 209. in 210. občina. Med vsemi temi občinami je veliko takih, ki niso sposobne izvajati niti z zakonom določenih nalog; manjka jim izkušenega kadra in sredstev za izvajanje ciljev, ki bi dvignil življenjski standard ljudi ter omogočal razvoj regije in države kot celote. Leta 2006 sta v Podravju nastali Občina Sveti Tomaž in Občina Središče ob Dravi, ki sta se odcepili od Občine Ormož. V praktičnem delu magistrske naloge smo raziskovali, ali je bila razdelitev občin upravičena. Prišli smo do sklepa, da z razdelitvijo občin nastajajo novi stroški, ki so povezani z delovanjem občin, ter da sama razdrobljenost občin v Sloveniji zavira razvoj regij, kjer bi bilo smiselno uvesti pokrajine, s katerimi bi prišlo do boljšega pregleda porabe denarja, ki prihaja v proračun iz naslova dohodnine in drugih virov.
Ključne besede: Občina, lokalna skupnost, lokalna samouprava, pokrajine, razdelitev občin, medobčinsko sodelovanje.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 456; Prenosov: 85
Celotno besedilo (4,02 MB) |
3. Inšpekcijski nadzor na državni in lokalni ravni ter njegov prispevek k varnosti v občinahIztok Rakar, Ester Doljak, Bojan Tičar, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je prikaz pravne ureditve inšpekcijskega nadzora na državni in lokalni ravni in umestitev inšpekcijskega nadzora v proces modernizacije in razvoja slovenske javne uprave. Prispevek je namenjen tudi razumevanju pravnega položaja inšpektorjev in strank ter inšpekcijskih postopkov z vidika državne in občinske regulative ter z vidika prispevka k varnosti v občinah.
Metode:
Raziskovalni pristop je kombinacija pravnih metod deskriptivne, primerjalne (komparativne) jezikovne in teleološke razlage s študijami šestih primerov ureditve v treh večjih in treh manjših oz. srednje velikih občinah. S teleološko razlago avtorji prikažejo ratio legis zakonodajalca v zakonski ureditvi pravnega položaja inšpektorjev, njihovih pooblastil ter pravnega položaja strank v teh postopkih.
Ugotovitve:
Inšpekcijski nadzor prispeva k večji varnosti v občinah, če so s predpisi ustrezno zajete in urejene situacije, ki predstavljajo varnostno tveganje, in če je učinkovit. Učinkovitost inšpekcijskega nadzora se praviloma obravnava parcialno, in sicer kvantitativno, kar ni skladno s kompleksnostjo upravnega, političnega in družbenega sistema. Učinkovitost inšpekcijskega nadzora in večja varnost v občinah torej nista odvisna samo od inšpekcij, ampak tudi od številnih drugih dejavnikov. Dosedanji razvoj na tem področju v Sloveniji kaže na težavnost uvajanja sistemskih sprememb na državni ravni, zlasti na organizacijskem področju, na občinski ravni pa na uspešnost v obliki ustanavljanja medobčinskih inšpektoratov in redarstev.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Članek bralcu predstavi veljavno pravno ureditev inšpekcijskega nadzora v Republiki Sloveniji in njegovo umestitev v kontekst modernizacije in reforme slovenske javne uprave. Izpostavlja dobre in slabe strani dosedanjega razvoja in predlaga rešitve. Na primeru izbranih občinskih aktov in sodne prakse prikaže prispevek inšpekcijskega nadzora k varnosti v občinah.
Ključne besede: inšpekcija, inšpekcijski postopek, inšpektorat, upravni postopek, lokalna samouprava, medobčinsko sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 20.04.2020; Ogledov: 958; Prenosov: 188
Celotno besedilo (712,71 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. MEDOBČINSKO SODELOVANJE NA PODROČJU ŠPORTAAndrej Erjavec, 2016, magistrsko delo Opis: V Sloveniji so po osamosvojitvi nastale številne občine, ki so majhne, posledično so kadrovsko prešibke, kar povzroča številne težave pri kakovostnem in racionalnem zagotavljanju javnih potreb. Majhnost občin sicer sama po sebi ne predstavlja težav, saj so v nekaterih evropskih državah te še manjše. Zaskrbljujoče je dejstvo, da v Sloveniji ni organizirane vmesne ravni lokalne samouprave. Prav slednje onemogoča kakovostno in racionalno zagotavljanje javnih dobrin in storitev, čeprav so potrebe občanov vedno večje, tako v smislu obsega zagotavljanja le-teh, kakor tudi v njihovi kakovosti. Glede na navedeno in na dejstvo, da je bil poskus uvedbe vmesne stopnje med državo in občinam ali združitve občin v Sloveniji že večkrat neuspešen, je potrebno dati medobčinskem sodelovanju večji pomen, tako v normativnem, kakor tudi v izvedbenem smislu.
Do medobčinskega sodelovanja prihaja v številnih državah Evropske unije oz. Sveta Evrope, in se kot takšno udejanja kot odgovor na gospodarsko krizo, ki je zajela tako gospodarstvo kakor tudi javni sektor. Oblike takšnega sodelovanja so različne, v Evropi obstajajo različni modeli takšnega sodelovanja, večinoma ima medobčinsko sodelovanje že dolgo zgodovino.
V Republiki Sloveniji do medobčinskega sodelovanja še ne prihaja v zadostni meri, kljub gospodarski krizi, ki vpliva vsekakor na prihodkovno stran lokalnih proračunov in kljub številnim potrebam občanov.
Sploh je presenetljivo dejstvo, da do sodelovanja ne prihaja na področju športa, glede na vse njegove pozitivne učinke tako za državo kakor tudi za občine, čeprav lahko občine na tem področju sodelujejo na različne načine, tako v institucionalizirani obliki, kakor tudi pogodbeno ali celo neformalno.
Ključne besede: Občina, medobčinsko sodelovanje, šport, kakovostno zagotavljanje javnih potreb.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2016; Ogledov: 1835; Prenosov: 191
Celotno besedilo (905,44 KB) |
5. Interesna zveza občinNina Dajčman, 2016, diplomsko delo Opis: Lokalna skupnost je temelj lokalne demokracije in odgovornosti za zagotavljanje javnih storitev. Pojem lokalne skupnosti je reziduum za občino, ki se v vseh državah Evrope pojavlja kot temeljna enota lokalne samouprave. Vprašanje optimalne velikosti občine in reorganizacije lokalne samouprave je pereče že kar nekaj časa in izpostavlja problem stroškovne zahtevnosti in razdrobljenega izvajanja občinskih nalog. S tem problemom se vse od leta 1994, ko so se ustanavljale nove občine, srečuje tudi Slovenija. Zaenkrat v Sloveniji ni prepoznati propulzivnih signalov za reorganizacijo lokalne samouprave, jasno pa je, da bo ta prej kot slej nujno potrebna. Opisani razvojni izzivi, ki se pojavljajo na državni ravni in ravni lokalne skupnosti, z namenom bolj ekonomičnega in učinkovitega zagotavljanja občinskih nalog napotujejo na medobčinsko povezovanje. Medobčinsko sodelovanje zagotavlja operativno sposobnost in uspešnost pri zagotavljanju lokalnih javnih služb, hkrati pa občinam omogoča lažje in hitrejše doseganje skupnih ciljev ter reševaje podobnih težav. V številnih evropskih državah medobčinsko sodelovanje predstavlja temeljno orodje za doseganje učinkovitosti in za izboljšano izvajanje gospodarskih lokalnih javnih služb.
Interesna zveza občin, kot ena izmed oblik medobčinskega sodelovanja, je institut odgovornega in trajnostnega zagotavljanja nalog, ki so glede na zakonsko ureditev dolžnost občin. Zgolj pogodbeno sodelovanje in združevanje sredstev ni vedno zadostno, zato je interesno povezovanje občin razvojna nujnost. Interesna zveza občin je namenjena izvajanju regulatornih nalog in investicijskih programov. V Sloveniji se je oblikovanje interesnih zvez občin ustavilo pri predlogih, realizacija tega instituta še ni bila dosežena. Glavna ovira pri uresničitvi interesnih zvez v praksi je strah pred prenosom pristojnosti in izgubo lokalne identitete.
Ključne besede: Lokalna skupnost, lokalna samouprava, občina, velikost občin, medobčinsko sodelovanje, interesna zveza občin.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2016; Ogledov: 2463; Prenosov: 337
Celotno besedilo (1,11 MB) |
6. Centralizacija upravnih sistemov na lokalni ravniDenis Hardi, 2016, diplomsko delo Opis: Upravni sistem na lokalni ravni se sooča z raznimi problemi. Nepovezanost sistema upravnih enot in razpršenost občin vodi do prevelikih stroškov. Poleg finančnih težav se izpostavlja tudi neučinkovitost opravljanja nalog. Spremembe so tako postale nujne. Skupne občinske uprave so se pokazale kot dobra rešitev. Poleg dviga stroškovne učinkovitosti se lahko poudari večja kakovost opravljanja nalog. Medobčinsko sodelovanje se bo razvijalo še naprej in obeta se preraščanje skupnih občinskih uprav v interesne zveze občin. Pričakuje se, da bodo interesne zveze na medobčinski ravni združile opravljanje državnih in občinskih nalog. To prinaša ukinitev dvotirnega upravnega sistema, ki v Sloveniji velja že več kot dvajset let. Poslej se bodo določene državne in občinske pristojnosti opravljale skupno. Spremembe se obetajo tudi na področju državne uprave. Upravne enote se bodo prenovile in uvedli se bodo upravni okraji. V okrajih se bodo združile storitve različnih organov(centra za socialno delo, geodetske uprave). Oblikovali se bodo upravni centri in nekatere naloge bo možno opraviti le še na sedežu okraja. Na področju lokalne samouprave se med drugim obeta vzpostavljanje mehanizmov za bodoče združevanje občin. Kot alternativa združevanju se pojavlja medobčinsko sodelovanje. V diplomskem delu sem predstavil problematiko lokalne uprave, način reševanja teh problemov in posledico. Posledica združevanja in skupnega opravljanja nalog je centralizacija upravnih sistemov na lokalni ravni.
Ključne besede: Upravni sistem na lokalni ravni, medobčinsko sodelovanje, interesne zveze občin, državne pristojnosti, občinske pristojnosti, ukinitev dvotirnega upravnega sistema, upravni okraji, združevanje občin, centralizacija.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2016; Ogledov: 1522; Prenosov: 163
Celotno besedilo (1,15 MB) |
