| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 81
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Slovensko morje kot terra nullius
Branko Celar, 2007, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: državna meja, meja na morju, teritorialno morje, epikontinentalni pas, pomorsko mednarodno pravo
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 69; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

2.
Mednarodno pravo v boju zoper organizirano kriminaliteto
Tomislav Pospeh, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: organizirana kriminaliteta, preprečevanje, mednarodno pravo, mednarodno sodelovanje, Maastrichtska pogodba
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 152; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (388,96 KB)

3.
4.
Kosovo v luči uresničevanja pravice do samoodločbe
Branko Celar, 2005, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: Kosovo, samostojnost, mednarodno pravo, pravica do samoodločbe
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 110; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (228,51 KB)

5.
Študijsko gradivo pri predmetu Mednarodno javno pravo : zbirka vaj
Matjaž Tratnik, Petra Weingerl, 2023

Opis: Študijsko gradivo v obliki zbirke vaj je namenjeno študentom prve stopnje bolonjskega študijskega programa Pravo pri predmetu Mednarodno javno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Študijsko gradivo je pripravljeno za izvedbo vaj v pedagoškem procesu. Naloge so razdeljene na dva dela. Prvi del zajema praktične primere, drugi del pa vprašanja in trditve. Pričujoči Zbirki vaj je priložena tudi Ustanovna listina Združenih narodov s Statutom Meddržavnega sodišča. Študijsko gradivo služi kot priprava na izpit pri predmetu Mednarodno javno pravo, kot pripomoček pa lahko pride prav tudi pri drugih predmetih s področja mednarodnega prava.
Ključne besede: mednarodno pravo, subjekti, viri, načela mednarodnega prava, mirno reševanje sporov, človekove pravice, Organizacija združenih narodov, Svetovna trgovinska organizacija
Objavljeno v DKUM: 21.08.2023; Ogledov: 520; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (26,56 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Pravica otroka, da pozna svoj izvor : magistrsko delo
Maša Klajderič, 2022, magistrsko delo

Opis: Temeljna pravica, ključna za oblikovanje posameznikove identitete, je nedvomno pravica do poznavanja lastnega izvora. Ustavno sodišče Republike Slovenije ji je priznalo celo naravo temeljne človekove pravice. Kot pomembna pravica, pa je priznana tudi v sklopu številnih mednarodnih pravnih aktih. Življenjske situacije, ki vodijo do želje po poznavanju lastnega izvora ter razkritja identifikacijskih podatkov bioloških staršev, so spočetje otroka s postopkom oploditve z biomedicinsko pomočjo z darovano spolno celico, posvojitve, ter razne druge situacije, v katerih otrok ne pozna svojih bioloških staršev. Da otrok lahko uveljavlja svojo pravico do poznavanja lastnega izvora, mora v prvi vrsti biti izpolnjen pogoj, da otrok ve za obstoj svojih bioloških staršev. Nadaljnji pogoj predstavlja obstoj dokumentacije, v sklopu katere se vodijo informacije o izvoru otroka. Zadnji pogoj pa predstavlja še upravičenje otroka, da dostopa do informacij, ki jih zajema sama dokumentacija. Našteti pogoji veljajo predvsem v postopkih spočetja otroka s postopkom oploditve z biomedicinsko pomočjo z darovano spolno celico ter pri posvojitvah. V ostalih življenjskih primerih, kjer podlaga za poznavanje lastnega izvora temeljni zgolj na otrokovi želji, je treba zagotoviti sodno varstvo.
Ključne besede: družinsko pravo, pravice otroka, mednarodno pravni akti, postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo, posvojitev, ugotavljanje starševstva
Objavljeno v DKUM: 21.09.2022; Ogledov: 472; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (651,23 KB)

7.
Mednarodni leasing : magistrsko delo
Filip Breznik, 2021, magistrsko delo

Opis: Pogodba o leasingu je inominatna pogodba, ki v slovenskem pravnem redu ni zakonsko normirana oziroma urejena kot posebni pogodbeni tip, enako kot v večini pravnih redov. Obstajajo različna stališča o tem, ali bi bilo možno pogodbo o leasingu podrediti pod katero od zakonsko urejenih pogodb. Eden izmed prevladujočih razlogov, ki govori proti možnosti podrejanja pogodbe o leasingu pod zakonsko urejene nominatne pogodbene tipe je ta, da se, kot že rečeno, pogodba o leasingu pojavlja v raznovrstnih različicah (modalitetah), ki jo oblikujejo zahteve poslovne prakse. Te različice (modalitete) pogodbe o leasingu pa se ne razlikujejo le v podrobnostih, temveč gre tudi za pogodbe z različno pravno naravo. Za pravilno opredelitev pravne narave leasinga je treba ločiti pravne in ekonomske elemente posla. Ekonomske značilnosti pogodbe, posebej način financiranja, govore le o kavzi pogodbe, ne pa o njeni pravni naravi. Pravno gledano gre za inominatno pogodbo civilnega prava, za katero uporabljamo pravila, ki veljajo za klasične nominatne pogodbe civilnega in gospodarskega pogodbenega prava. V pogodbah o finančnem leasingu, ki se pojavljajo v vrstah različic, se prepletajo elementi najemne in prodajne pogodbe. Pri presoji pravne narave konkretne pogodbe je zato ob upoštevanju tipološke pogodbene svobode treba izhajati iz dogovora strank v konkretnem pogodbenem razmerju. Mednarodni leasing se je skozi leta v praksi dodobra uveljavil kot pomembna oblika mednarodnega financiranja storitev in dobrin. Kljub temu pa je mogoče zaznati vsesplošno pomanjkanje informacij, literature, strokovnih monografij in ostalih relevantnih podatkov na temo mednarodnega leasinga, kar lahko zavira še uspešnejšo uveljavljanje navedene oblike financiranja v praksi, oziroma usmerja gospodarske subjekte proti ostalim oblikam financiranja. Pri mednarodnem leasingu gre za postopek mednarodne transakcije, kjer se pravica do uporabe predmeta leasinga prenese neposredno ali posredno od lastnika/leasingodajalca (neposredni ali posredni leasing) iz enega pravnega reda, do uporabnika/leasingojemalca iz drugega pravnega reda, brez spremembe lastninske pravice na predmetu pogodbe, za pogodbeno določeno časovno obdobje, v katerem pride do polne amortizacije opreme, dane v leasing. Temeljna obveznost leasingojemalca v tem obdobju je plačevanje leasinških obrokov napram lastniku/leasingodajalcu. Magistrsko delo sistematično obravnava in primerja instituta domačega in mednarodnega leasinga. Zaradi boljšega razumevanja slednjega, je bralcu podrobno predstavljena temeljna zasnova in razvoj instituta leasinga, prikaz njegovih pojavnih oblik in razvrstitev le teh. Osrednji del magistrskega dela predstavlja analiza instituta mednarodnega leasinga, ki je v teoriji in praksi zelo skromno raziskan. Bralcu skuša na zgoščen način predstaviti ključne teoretične koncepte samega instituta, njegovo zgodovino uporabe, in tudi različne pojavne oblike, ki so se razvile v mednarodni poslovni praksi.
Ključne besede: mednarodni leasing, leasing, pogodba o leasingu, mednarodno finančno pravo.
Objavljeno v DKUM: 25.11.2021; Ogledov: 1018; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (676,59 KB)

8.
Načelo ne bis in idem v slovenski pravni ureditvi in ureditvi ZDA : magistrsko delo
Žan Mom, 2021, magistrsko delo

Opis: Ustava Republike Slovenije v 31. členu določa, da nihče ne sme biti ponovno obsojen ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil kazenski postopek zoper njega pravnomočno ustavljen, ali je bila obtožba zoper njega pravnomočno zavrnjena, ali je bil s pravnomočno sodbo oproščen ali obsojen. 31. člen Ustave doslej ni bil spreminjan, kar pa ne pomeni, da se pri prepovedi ponovnega sojenja v okviru modernega kazenskega postopka, pojavljajo določene dileme, ki zaradi prekrivanja tako kaznivih dejanj kot tudi prekrškov lahko predstavljajo kršitev prepovedi določene v 31. členu Ustave. Določbo 31. člena Ustave povzema prvi odstavek 10. člena ZKP. Namreč že pravnomočna razsojena zadeva je razloga, da se v predhodnem postopku preiskava s sklepom senata ustavi, da se v postopku z obtožnico obtožba ne dopusti in se postopek s sklepom ustavi, da se obtožnica zavrže ali da po opravljeni glavni obravnavi sodišče izreče zavrnilno sodbo. Problematika se nadaljnje kaže v razmerjih med kaznivimi dejanji in prekrški, kjer pa Zakon o prekrških v 11.a členu določa, kdaj se postopek o prekršku ne vodi, če je že v teku kazenski postopek oz. če je bil kazenski postopek že končan, kar pa tudi nujno ne pomeni, da je izdana sodba. Z zadevno problematiko se ukvarjajo, tudi supranacionalna sodišča, kot sta Evropsko sodišče za človekove pravice in Sodišče Evropske unije, ki izdajata sodbe, ki zadevajo slovenski pravni red in ki pomembno vplivajo na sodno prakso slovenskih sodišč, vse od doktrine ENGEL do zadeve Zolotukhin, ki je nato aplicirana na prakso slovenskih sodišč. Tudi Združene države Amerike imajo v njihovem pravnem redu prepoved ponovnega sojenja, pod imenom »double jeopardy« obstaja pa razlika, saj odločbe izdane s strani sodišč v Združenih državah Amerike ne spadajo, niti nimajo možnosti, da preidejo pod presojo supranacionalnih sodišč ampak je vrhovna instanca njihovo Vrhovno sodišče. Nadaljnje zaradi razlik v pravnih redih držav članic EU in Združenih državah Amerike prihaja, tudi do različnih sodnih odločb, ki bi bila v enem pravnem redu na državni ravni relativno sporna, medtem ko so v pravnem redu ZDA praviloma popolnoma skladna z zakoni in pravno doktrino. To po avtorjevem mnenju predstavlja tudi zadnja sodba Vrhovnega sodišča Združenih držav Amerike s področja »double jeopardy«, ki zaradi zvezne ureditve Združenih držav Amerike, omogoča dvojni pregon dvema »suverenema«, kar pa ne predstavljala kršitve prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari.
Ključne besede: kazensko pravo, ne bis in idem, dvojna suverenost, mednarodno kazensko pravo, kazensko pravo ZDA, kazenski postopek, 31. člen Ustave Republike Slovenije
Objavljeno v DKUM: 12.02.2021; Ogledov: 2345; Prenosov: 392
.pdf Celotno besedilo (615,35 KB)

9.
Mednarodni standardi dela v luči 100-letnice Mednarodne organizacije dela : magistrsko delo
David Grabnar, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava mednarodne standarde dela, ki jih sprejema Mednarodna organizacija dela, in sicer v času stoletnice njenega obstoja. Mednarodna organizacija dela je v stoletju obstoja odigrala bistveno vlogo na področju ustvarjanja mednarodno delovno pravnih norm s ciljem zagotavljanja socialne pravičnosti za delavce širom sveta. Mednarodni standardi dela v obliki konvencij in priporočil služijo harmonizaciji oziroma unifikaciji sprejetih norm na področjih držav članic Mednarodne organizacije dela, ki te konvencije ratificirajo in implementirajo v svoj nacionalni pravni red. Skozi zgodovino je Mednarodna organizacija dela s sprejemanjem konvencij in priporočil dosegla ogromno na področju minimalnih pravic delavcev na globalni ravni, učinki teh prizadevanj pa so na dejanski ravni ustvarili ugodnejši položaj za delavce predvsem glede minimalnih delavskih pravic, kot so delovni čas, letni dopust, minimalno plačilo za delo, prepoved prisilnega dela in dela otrok itd. Mednarodna organizacija dela je skozi obdobje obstoja premostila številne krize, se do neke mere tudi preoblikovala in še danes velja za glavnega varuha delavskih pravic na globalni ravni. V času stoletnice pa vpliv Mednarodne organizacije dela vsaj na prvi pogled slabi in to v času, ko delavcem po vsem svetu oziroma kar svetovnemu trgu dela, grozijo faktorji kot so avtomatizacija, robotizacija, razvoj umetne inteligence, klimatske spremembe, neenakost in še bi lahko naštevali. Omenjeni faktorji bodo definitivno spremenili svet dela kot ga poznamo danes, Mednarodna organizacija dela pa si ob zavedanju teh sprememb zadaja visoke cilje za nadaljnje delovanje. Zagotovitev dostojnega dela kot 8. cilja v okviru Agende 2030 za trajnostni razvoj je definitivno eden takšnih ciljev, ki pa bo za samo izvedbo terjal sprejetje potrebnih instrumentov, kot tudi ratifikacijo le-teh s strani držav članic organizacije in zagotovitev potrebnih finančnih sredstev. Avtor želi z magistrskim delom bralcu predstaviti trenutno aktualno stanje na področju mednarodnih standardov dela, in sicer predvsem glede sprejemanja konvencij in ratifikacije le-teh, kot tudi izvajanjem nadzora nad ratificiranimi konvencijami s strani Mednarodne organizacije dela. V kolikor je namreč moč pritrditi pojavu slabenja vpliva Mednarodne organizacije dela na omenjenih področjih, upoštevaje tendence določenih držav po odstopu od že ratificiranih konvencij, vse navedeno predstavlja neugodno pozicijo Mednarodne organizacije dela. Natančneje je glede ratifikacije konvencij in spoštovanjem zavez napram Mednarodni organizaciji dela obravnavana Republika Slovenija, glede istega vprašanja pa so predstavljene še določene druge države članice Mednarodne organizacije dela. Z analizo je osvetljeno trenutno dejansko stanje in trendi ratifikacij konvencij in samega izvajanja ratificiranih institutov v praksi. Poseben del magistrskega dela obravnava rešitve, ki bi utegnile predstavljati odgovor na opisano problematiko nadaljnjega razvoja mednarodnega delovnega prava.
Ključne besede: Mednarodna organizacija dela, mednarodni standardi dela, mednarodno delovno pravo, dostojno delo, prihodnost dela.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1430; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (767,65 KB)

10.
Mednarodnopravna ureditev letalskega prometa : magistrsko delo
Kaja Šmon, 2019, magistrsko delo

Opis: Letalski promet je ena najmlajših transportnih panog, ki se je pojavila šele v začetku prejšnjega stoletja. Skozi zgodovino je doživljala zelo hiter razvoj, ki je danes pripeljal do tega, da je potovanje z letalom že nekaj povsem vsakdanjega. Pojav nove prometne panoge in novega načina potovanja je s seboj seveda prinesel potrebo po pravni ureditvi tega področja in tako smo skupaj z naglim razvojem letalske industrije, bili priča tudi hitremu razvoja mednarodnega letalskega prava ali pa vsaj poskusu, kako temu hitremu razvoja uspešno slediti s pravnimi pravili. Letalsko javno pravo ureja suverenost države v zračnem prostoru in njegove kršitve, zrakoplove, letalsko osebje in drugo. Njegov razvoj se je začel že leta 1910, najpomembnejša konvencija pa je Čikaška konvencija iz leta 1944, ki še danes predstavlja primaren vir letalskega prava. Letalsko zasebno pravo pa se je začelo s sprejetjem Varšavske konvencije, ki je bila v naslednjih letih večkrat spremenjena in dopolnjena. Za vse te dokumente skupaj z Varšavsko konvencijo se je uveljavil kar termin varšavski sistem. Zaradi razdrobljenosti in nepreglednosti pa je celoten varšavski sistem leta 1999 nadomestila Montrealska konvencija, ki je celotno področje uredila v enem samem mednarodnopravnem dokumentu.
Ključne besede: Mednarodno letalsko pravo, Čikaška konvencija, Varšavska konvencija, Montrealska konvencija, letalski promet, zračni prostor, civilni zrakoplov.
Objavljeno v DKUM: 17.12.2019; Ogledov: 1995; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (694,07 KB)

Iskanje izvedeno v 4.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici