| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 74
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Načelo ne bis in idem v slovenski pravni ureditvi in ureditvi ZDA
Žan Mom, 2021, magistrsko delo

Opis: Ustava Republike Slovenije v 31. členu določa, da nihče ne sme biti ponovno obsojen ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil kazenski postopek zoper njega pravnomočno ustavljen, ali je bila obtožba zoper njega pravnomočno zavrnjena, ali je bil s pravnomočno sodbo oproščen ali obsojen. 31. člen Ustave doslej ni bil spreminjan, kar pa ne pomeni, da se pri prepovedi ponovnega sojenja v okviru modernega kazenskega postopka, pojavljajo določene dileme, ki zaradi prekrivanja tako kaznivih dejanj kot tudi prekrškov lahko predstavljajo kršitev prepovedi določene v 31. členu Ustave. Določbo 31. člena Ustave povzema prvi odstavek 10. člena ZKP. Namreč že pravnomočna razsojena zadeva je razloga, da se v predhodnem postopku preiskava s sklepom senata ustavi, da se v postopku z obtožnico obtožba ne dopusti in se postopek s sklepom ustavi, da se obtožnica zavrže ali da po opravljeni glavni obravnavi sodišče izreče zavrnilno sodbo. Problematika se nadaljnje kaže v razmerjih med kaznivimi dejanji in prekrški, kjer pa Zakon o prekrških v 11.a členu določa, kdaj se postopek o prekršku ne vodi, če je že v teku kazenski postopek oz. če je bil kazenski postopek že končan, kar pa tudi nujno ne pomeni, da je izdana sodba. Z zadevno problematiko se ukvarjajo, tudi supranacionalna sodišča, kot sta Evropsko sodišče za človekove pravice in Sodišče Evropske unije, ki izdajata sodbe, ki zadevajo slovenski pravni red in ki pomembno vplivajo na sodno prakso slovenskih sodišč, vse od doktrine ENGEL do zadeve Zolotukhin, ki je nato aplicirana na prakso slovenskih sodišč. Tudi Združene države Amerike imajo v njihovem pravnem redu prepoved ponovnega sojenja, pod imenom »double jeopardy« obstaja pa razlika, saj odločbe izdane s strani sodišč v Združenih državah Amerike ne spadajo, niti nimajo možnosti, da preidejo pod presojo supranacionalnih sodišč ampak je vrhovna instanca njihovo Vrhovno sodišče. Nadaljnje zaradi razlik v pravnih redih držav članic EU in Združenih državah Amerike prihaja, tudi do različnih sodnih odločb, ki bi bila v enem pravnem redu na državni ravni relativno sporna, medtem ko so v pravnem redu ZDA praviloma popolnoma skladna z zakoni in pravno doktrino. To po avtorjevem mnenju predstavlja tudi zadnja sodba Vrhovnega sodišča Združenih držav Amerike s področja »double jeopardy«, ki zaradi zvezne ureditve Združenih držav Amerike, omogoča dvojni pregon dvema »suverenema«, kar pa ne predstavljala kršitve prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari.
Ključne besede: kazensko pravo, ne bis in idem, dvojna suverenost, mednarodno kazensko pravo, kazensko pravo ZDA, kazenski postopek, 31. člen Ustave Republike Slovenije
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 240; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (615,35 KB)

2.
Mednarodni standardi dela v luči 100-letnice Mednarodne organizacije dela
David Grabnar, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava mednarodne standarde dela, ki jih sprejema Mednarodna organizacija dela, in sicer v času stoletnice njenega obstoja. Mednarodna organizacija dela je v stoletju obstoja odigrala bistveno vlogo na področju ustvarjanja mednarodno delovno pravnih norm s ciljem zagotavljanja socialne pravičnosti za delavce širom sveta. Mednarodni standardi dela v obliki konvencij in priporočil služijo harmonizaciji oziroma unifikaciji sprejetih norm na področjih držav članic Mednarodne organizacije dela, ki te konvencije ratificirajo in implementirajo v svoj nacionalni pravni red. Skozi zgodovino je Mednarodna organizacija dela s sprejemanjem konvencij in priporočil dosegla ogromno na področju minimalnih pravic delavcev na globalni ravni, učinki teh prizadevanj pa so na dejanski ravni ustvarili ugodnejši položaj za delavce predvsem glede minimalnih delavskih pravic, kot so delovni čas, letni dopust, minimalno plačilo za delo, prepoved prisilnega dela in dela otrok itd. Mednarodna organizacija dela je skozi obdobje obstoja premostila številne krize, se do neke mere tudi preoblikovala in še danes velja za glavnega varuha delavskih pravic na globalni ravni. V času stoletnice pa vpliv Mednarodne organizacije dela vsaj na prvi pogled slabi in to v času, ko delavcem po vsem svetu oziroma kar svetovnemu trgu dela, grozijo faktorji kot so avtomatizacija, robotizacija, razvoj umetne inteligence, klimatske spremembe, neenakost in še bi lahko naštevali. Omenjeni faktorji bodo definitivno spremenili svet dela kot ga poznamo danes, Mednarodna organizacija dela pa si ob zavedanju teh sprememb zadaja visoke cilje za nadaljnje delovanje. Zagotovitev dostojnega dela kot 8. cilja v okviru Agende 2030 za trajnostni razvoj je definitivno eden takšnih ciljev, ki pa bo za samo izvedbo terjal sprejetje potrebnih instrumentov, kot tudi ratifikacijo le-teh s strani držav članic organizacije in zagotovitev potrebnih finančnih sredstev. Avtor želi z magistrskim delom bralcu predstaviti trenutno aktualno stanje na področju mednarodnih standardov dela, in sicer predvsem glede sprejemanja konvencij in ratifikacije le-teh, kot tudi izvajanjem nadzora nad ratificiranimi konvencijami s strani Mednarodne organizacije dela. V kolikor je namreč moč pritrditi pojavu slabenja vpliva Mednarodne organizacije dela na omenjenih področjih, upoštevaje tendence določenih držav po odstopu od že ratificiranih konvencij, vse navedeno predstavlja neugodno pozicijo Mednarodne organizacije dela. Natančneje je glede ratifikacije konvencij in spoštovanjem zavez napram Mednarodni organizaciji dela obravnavana Republika Slovenija, glede istega vprašanja pa so predstavljene še določene druge države članice Mednarodne organizacije dela. Z analizo je osvetljeno trenutno dejansko stanje in trendi ratifikacij konvencij in samega izvajanja ratificiranih institutov v praksi. Poseben del magistrskega dela obravnava rešitve, ki bi utegnile predstavljati odgovor na opisano problematiko nadaljnjega razvoja mednarodnega delovnega prava.
Ključne besede: Mednarodna organizacija dela, mednarodni standardi dela, mednarodno delovno pravo, dostojno delo, prihodnost dela.
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 397; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (767,65 KB)

3.
Mednarodnopravna ureditev letalskega prometa
Kaja Šmon, 2019, magistrsko delo

Opis: Letalski promet je ena najmlajših transportnih panog, ki se je pojavila šele v začetku prejšnjega stoletja. Skozi zgodovino je doživljala zelo hiter razvoj, ki je danes pripeljal do tega, da je potovanje z letalom že nekaj povsem vsakdanjega. Pojav nove prometne panoge in novega načina potovanja je s seboj seveda prinesel potrebo po pravni ureditvi tega področja in tako smo skupaj z naglim razvojem letalske industrije, bili priča tudi hitremu razvoja mednarodnega letalskega prava ali pa vsaj poskusu, kako temu hitremu razvoja uspešno slediti s pravnimi pravili. Letalsko javno pravo ureja suverenost države v zračnem prostoru in njegove kršitve, zrakoplove, letalsko osebje in drugo. Njegov razvoj se je začel že leta 1910, najpomembnejša konvencija pa je Čikaška konvencija iz leta 1944, ki še danes predstavlja primaren vir letalskega prava. Letalsko zasebno pravo pa se je začelo s sprejetjem Varšavske konvencije, ki je bila v naslednjih letih večkrat spremenjena in dopolnjena. Za vse te dokumente skupaj z Varšavsko konvencijo se je uveljavil kar termin varšavski sistem. Zaradi razdrobljenosti in nepreglednosti pa je celoten varšavski sistem leta 1999 nadomestila Montrealska konvencija, ki je celotno področje uredila v enem samem mednarodnopravnem dokumentu.
Ključne besede: Mednarodno letalsko pravo, Čikaška konvencija, Varšavska konvencija, Montrealska konvencija, letalski promet, zračni prostor, civilni zrakoplov.
Objavljeno: 17.12.2019; Ogledov: 384; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (694,07 KB)

4.
(Ne)spoštovanje mednarodne arbitražne odločbe
Tjaša Lubec, 2019, diplomsko delo

Opis: Konvencija o mirnem reševanju mednarodnih sporov države podpisnice v primeru spora napotuje na različne oblike mirnega reševanja sporov med drugim tudi na arbitražo. Uradno je Stalno arbitražno sodišče v Haagu nastalo z 20. členom omenjene konvencije, ki določa, da se sile podpisnice obvezujejo, da bodo organizirale Stalno arbitražno sodišče, ki bo vselej dostopno in bo delovalo v skladu s pravili postopka, vključenimi v to konvencijo, razen če se stranke dogovorijo drugače. Stranke spora izbirajo člane arbitraže iz spiska arbitrov, lahko pa imenujejo tudi druge posameznike. Odločitev arbitražnega sodišča je tako odločitev večine arbitrov, ki je dokončna in zavezujoča tako da pritožba ni več mogoča. Kadar so v sporu države, zanje ne velja imuniteta pred izvršitvijo odločbe. Kadar pride do dokončne odločitve arbitražnega sodišča, morajo države kot stranke spora določbe iz arbitražne odločbe implementirati v nacionalni pravni red. Težava pa se pojavi, ko država tega ne stori, saj v mednarodnem pravnem okolju ni sistema prisile, ki bi se izvajal v primeru nespoštovanja takih odločb. Problematika neizvršitve arbitražne odločbe je v diplomski nalogi izpostavljena v dveh sporih in sicer pri mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško ter Filipini in Kitajsko glede Južnokitajskega morja.
Ključne besede: mednarodna arbitražna odločba, Stalno arbitražno sodišče, mednarodno pravo, neizvršitev odločbe, ukrepi za neizvrševanje arbitražne odločbe
Objavljeno: 12.12.2019; Ogledov: 388; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (876,73 KB)

5.
Ukrepi za preprečevanje možnosti erozije davčne osnove in preusmeritve dobička ter njihov vpliv na poslovanje multinacionalnih podjetij
Tatjana Svažič, 2019, magistrsko delo

Opis: Na vse odmevnejše primere spornih davčnih praks skupin mednarodnih podjetij, ki imajo za rezultat nepravično obdavčitev dobičkov v primerjavi z ostalimi podjetji ter enormen izpad davčnih prihodkov držav, v katerih dejansko poslujejo, so se mednarodne organizacije in zakonodajalci odzvali s predlogi in uvedbo ukrepov za preprečevanje škodljivih davčnih praks, tj. erozije davčne osnove in prenašanja dobička (t. i. BEPS). V nalogi najprej predstavljamo problem, katere so škodljive davčne prakse mednarodnih podjetij, ki se z novimi ukrepi na področju mednarodnega davčnega prava poskušajo zajeziti. Osredotočamo se na prakse, ki jih v ospredje kot ključne izpostavljajo ti ukrepi. To so zlasti poslovanje prek davčnih oaz, manipulacije s TC-ji, zlorabe mednarodnih davčnih konvencij, manipulacije z neopredmetenimi sredstvi, zlorabe opredelitve stalne poslovne enote in davčna inverzija. Po predstavitvi izbranih spornih in škodljivih davčnih praks mednarodnih podjetij povzemamo ukrepe, ki jih je v okviru akcijskega načrta za preprečevanje BEPS oktobra leta 2015 predstavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Institucije EU so ob zavedanju, da je na notranjem trgu Evropske unije potreben enoten pristop, ukrepe pozdravile in k njim še odločneje pristopile s paketom za preprečevanje izogibanja davkom, ki ga kratko predstavljamo. Slovenija nove rešitve oz. ukrepe uvaja predvsem z implementacijo ukrepov, ki jih predvidevajo področne Direktive EU, zato je posledično tudi v slovenski davčni zakonodaji precej novosti, ki zadevajo poslovanje podjetij, zlasti tistih, ki so del mednarodne skupine podjetij. Vsi predvideni ukrepi bodo bistveno vplivali na poslovanje mednarodnih podjetij. Ta bodo morala davčnim učinkom svojega poslovanja posvečati več pozornosti kot kdaj koli prej. Medtem ko je vpliv ukrepov za preprečevanje BEPS na poslovanje MNP-jev razmeroma negativen, zlasti z vidika ohranjanja dosedanje ravni dobičkov, pa je prav tako dvomljiv učinek ukrepov na celotno gospodarstvo.
Ključne besede: BEPS, OECD, mednarodno davčno pravo, davki, KIDO, ATAD, davčno načrtovanje, prenos dobičkov, erozija davčne osnove, davek od dohodkov pravnih oseb
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 444; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

6.
Vloga in pomen skupine držav proti korupciji (greco) pri zmanjševanju korupcije Republike Črne gore
Lovro Planinšek, 2019, diplomsko delo

Opis: Korupcija je eden izmed resnih problemov v družbi, najbolj opazna je v državah v razvoju in v bivših socialističnih državah. Po slovenski zakonodaji je korupcija opredeljena kot »vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega«. Korupcija ima številne oblike, kot so: podkupovanje, trgovanje z vplivi, zloraba funkcij, lahko pa se skrije tudi za nepotizmom, navzkrižjem interesov med javnim in zasebnim sektorjem. Njeni učinki so resni in zelo razširjeni. Korupcija predstavlja tudi grožnjo varnosti. Deluje kot zaviralec gospodarske rasti, saj ustvarja poslovno negotovost, upočasnjuje procese in nalaga dodatne stroške. Čeprav se lahko narava in obseg korupcije med državami EU razlikujeta, škoduje EU kot celoti, saj znižuje raven naložb, ovira pošteno delovanje notranjega trga in zmanjšuje javne finance. V svetu se države povezujejo v številne organizacije in skupnosti, eno izmed najmočnejših in najbolj urejenih predstavlja Evropska Unija. Države članice si morajo med seboj in med Unijo zaupati za uspešno sodelovanje, kar pa ni vedno lahko, zlasti če so članice znane po neupoštevanju človekovih temeljnih pravic ali po sistemski korupciji. Ena izmed najperspektivnejših držav kandidatk za pridružitev Evropski Uniji je Republika Črna gora. Država, ki se poteguje za članstvo mora izpolnjevati določene kriterije na področju gospodarstva, politike in zakonodaje, kar določata Maastrichtska pogodba in Kopenhagenski kriteriji. Črnogorska zakonodaja jo opredeljuje kot vsako zlorabo uradnega, poslovnega ali družbenega statusa ali vpliva, da bi pridobili osebno korist ali korist za drugega. V diplomskem delu je predstavljeno stanje in napredek v boju proti korupciji v Republiki Črni gori, od pridružitve k Skupini v boju proti korupciji (ang. The Group of states against corruption – GRECO) s pristopom h Kazenskopravni konvenciji o korupciji št. 173 leta 2006, pa do zadnje četrte evalvacijske obravnave GRECA.
Ključne besede: korupcija, mednarodno javno pravo, kazensko pravo, Črna gora, GRECO
Objavljeno: 27.06.2019; Ogledov: 486; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (645,18 KB)

7.
Mednarodno kazensko pravo, njegov razvoj in odnos do nacionalnih kazenskih sistemov
Andreja Breškon, 2018, diplomsko delo

Opis: Glavni cilj mojega diplomskega dela je opredeliti razmerje med slovenskim kazenskimi sodišči in stalnim Mednarodnim kazenskim sodiščem ter ugotoviti, kako to vpliva na sam odnos med mednarodnim kazenskim in nacionalnim kazenskim pravom. Kljub letom prizadevanj za enotno Mednarodno sodišče, ki trenutno predstavlja vrh mednarodnega kazenskega prava, pa težko govorimo, da je bil sam cilj, ki so si ga zadale države članice celotnega sveta, dosežen. »Ali bi lahko rekli, da imamo danes skupno mednarodno kazensko sodišče?« »Ali obstajajo možnosti, da bi imele mednarodne pogodbe veljavo pred Ustavo Republike Slovenije?« Mednarodno kazensko pravo je zaenkrat še preveč širok ter tudi spremenljiv pojem, da bi lahko govorili o poenotenju ali celo nadvladi samega mednarodnega prava. Prvi del diplomskega dela bo osredotočen na vpliv mednarodnega prava na slovensko pravo ter kakšne posledice to povzroči za slovensko zakonodajo. V zadnjem delu, pa bo poudarek na zgodovini in razvoju mednarodnega kazenskega prava. Skozi zgodovino vidimo postopen napredek mednarodnih sodišč in vzporedno z njimi napredek kazenskega prava. Zapisi mednarodnega kazenskega prava segajo v konec 18. stoletja s Haaškimi konvencijami. Razvoj se nadaljuje po drugi svetovni vojni, pomembne so Ženevske konvencije in razvoj humanitarnega prava. Lahko rečemo, da se vse do danes mednarodno kazensko pravo ni prenehalo razvijati. Kljub ustanovitvi številnih mednarodnih sodišč, ki jih bom opisala v diplomski nalogi, pa je najpomembnejše za mendarodno kazenskego pravo stalno Mednarodno kazensko sodišče s svojim Rimskim statutom. Implementacija Rimskega statuta povzroči spremembo na področju slovenskega kazenskega zakonika, Mednarodni sodišči za Jugoslavijo in Ruando pa povzročita spremembo Ustave republike Slovenije. Lahko torej rečemo, da mednarodno kazensko pravo vpliva na zakonski in ustavni pravni red Republike Slovenije. Slovenska jurisdikcija se posledično seznani s pojmi in definicijami mednarodnih hudodelstev ter nekatere tudi implementira in opredeli v kazenski zakonik.
Ključne besede: mednarodno kazensko pravo, mednarodno pravo, kazensko pravo, Mednarodno kazensko sodišče, nacionalno sodišče, Rimski statut, načelo ne bis in idem, 47. člen Ustave Republike Slovenije, 8.člen Ustave Republike Slovenije, mednarodno običajno pravo
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 606; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (464,57 KB)

8.
Arbitražno reševanje sporov v mednarodnem pravu s poudarkom na arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško
Klara Hozjan, 2018, diplomsko delo

Opis: V svetu se je v mednarodnem pravu s civilizacijo postopoma uveljavila težnja po mirnem reševanju mednarodnih sporov. Načelo je hitro preraslo v dolžnost, ki jo morajo upoštevati tako države kot vsi drugi subjekti mednarodnega prava, uzakonjeno pa je v Ustanovni listini Organizacije združenih narodov. Mirno reševanje sporov v praksi poteka z uporabo diplomatskih in pravnih sredstev mirnega reševanja. Med zadnja uvrščamo sodni in arbitražni postopek, ravno slednji pa je tudi predmet obravnave tega diplomskega dela. Arbitraža je izvensodni način reševanja sporov, v katerem države prepustijo odločanje o sporu določenim osebam, ki jih imenujejo same. Za arbitražno posredovanje se morajo odločiti sporazumno, pri čemer lahko izbirajo med ustanovitvijo ad hoc arbitraže ali pa spor predložijo stalnemu razsodišču. Arbitražna razsodba je zavezujoča in dokončna, države stranke jo morajo upoštevati, priznati in izvršiti. V kolikor tega ne storijo, mednarodno pravo ne določa nobene sankcije, bi pa to bilo v nasprotju z načelom pacta sunt servanda. Za arbitražno reševanje medsebojne mejne problematike sta se leta 2009 odločili tudi Republika Slovenija in Republika Hrvaška. V ta namen sta ustanovili ad hoc arbitražno sodišče, ki je svoje delo opravljalo v Haagu. Postopek je bil prekinjen 22. julija 2015, ko so srbski in hrvaški mediji objavili sumljive zvočne posnetke med slovensko agentko pri razsodišču in slovenskih arbitrom, kar je povzročilo odstop Hrvaške od sporazuma in vseh nadaljnjih dejanj. Sodišče je po temeljitem preudarku odločilo postopek nadaljevati in leta 2017 izdalo arbitražno razsodbo, ki pa jo Hrvaška, vse od objave spornih prisluhov vztrajno zavrača in ne priznava.
Ključne besede: mednarodno pravo, arbitraža, Stalno arbitražno sodišče, arbitražni sporazum, arbitražna razsodba, ad hoc sodišče, uti possidetis, Pacta sunt servanda, prikrivanje informacij
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 610; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (744,71 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb
Nives Fink, 2018, diplomsko delo

Opis: Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb je temeljna pogodba o mednarodnem pravu o pogodbah med državami na mednarodni ravni. Sprejeta je bila 23. maja 1969 in do avgusta 2018 jo je ratificiralo 116 držav, še nekaj pa jih priznava njene dele. Kot temeljni pravni vir mednarodnega prava je pogosto predmet komentarjev, pregledov in znanstvenih člankov. Ti opravljajo ključne ali dopolnilne podporne naloge, zlasti v razvoju prava in oblikovanju primarnih virov, tako da združujejo in primerjajo različne interpretacije, s čimer tvorijo razpravo o predmetnem tekstu in omogočajo njegovo usklajevanje. Pregled in primerjava povzetkov komentarjev Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb potrjujejo, da opravljajo sekundarni viri ključno funkcijo umeščanja zadevnega primarnega vira v širši pravni, družbeni, politični, zgodovinski in razvojni kontekst ter nosijo visoko sintetično in analitično vrednost, ki zagotavlja učinkovitejšo uporabo vira v pravni praksi in usmerjenem razvoju prava.
Ključne besede: Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb, sekundarni pravni viri, pravni komentarji, mednarodna pogodba, mednarodno pravo
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 1350; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (531,21 KB)

10.
Operacije OZN za ohranjanje miru
David Božič, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavil operacije Organizacije združenih narodov (OZN) s katerimi se zagotavlja mednarodni mir in varnost (Peacekeeping Operations). Mirovne operacije niso samo ena izmed aktivnosti, ki jih OZN opravlja, ampak so aktivnost, ki jih OZN simbolizira. Skozi zgodovino so Združeni narodi razvili posebne postopke za vzdrževanje miru v svetu, ki so postali znani pod imenom mirovne operacije. OZN mirovne operacije razume predvsem kot aktivnosti, ki jih v podporo miru pokrivata dva oddelka znotraj sekretariata OZN: Oddelek za operacije za ohranjanje miru (Department for Peacekeeping Operations – DPKO) in Oddelek za politične zadeve (Department of Political Affairs – DPA). Slednje so praviloma manjšega obsega in ne vsebujejo nujno tudi vojaške komponente. Danes operacije za ohranjanje miru pogosto opuščajo svoja načela, posledično pa je tudi meja med obema vrstama čedalje bolj zabrisana. Pregled nad najpomembnejšimi značilnostmi mirovnih operacij največ polemik in razpravljanj odpira predvsem vprašanje o uporabi sile – zakonitost akcij je večkrat vprašljiva. Varnostni svet OZN se lahko različno odzove glede na razmere. Prisilne ukrepe ima na voljo v VII. poglavju Ustanovne listine OZN in na tem temelju lahko Varnostni svet avtorizira uporabo sile. Odločitev, ali določene razmere pomenijo ogrožanje mednarodnega miru in varnosti, je v popolni diskreciji Varnostnega sveta. Organizacija združenih narodov je bila ustanovljena za vzdrževanje miru, danes pa številni konflikti skorajda izsilijo njihovo zatekanje k sili. Zakaj bi zagovarjali strogo prepoved uporabe sile, če je od samega začetka operacije jasno, da ima možnosti za uspeh zavestno sprejeto zatekanje k sili? Izvedba mirovnih operacij zahteva enoznačno določitev agresorja oz. krive strani, proti kateri mednarodna skupnost nato uporabi naostrejše ukrepe, v konfliktih pa je krivca zaradi kompleksnosti in prepletenosti dejavnikov pogosto težko definirati.
Ključne besede: Organizacija združenih narodov, Varnostni svet, mirovne operacije, uporaba sile, mednarodni mir in varnost, mednarodno pravo
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 613; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (7,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici