| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Načelo ne bis in idem v slovenski pravni ureditvi in ureditvi ZDA
Žan Mom, 2021, magistrsko delo

Opis: Ustava Republike Slovenije v 31. členu določa, da nihče ne sme biti ponovno obsojen ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil kazenski postopek zoper njega pravnomočno ustavljen, ali je bila obtožba zoper njega pravnomočno zavrnjena, ali je bil s pravnomočno sodbo oproščen ali obsojen. 31. člen Ustave doslej ni bil spreminjan, kar pa ne pomeni, da se pri prepovedi ponovnega sojenja v okviru modernega kazenskega postopka, pojavljajo določene dileme, ki zaradi prekrivanja tako kaznivih dejanj kot tudi prekrškov lahko predstavljajo kršitev prepovedi določene v 31. členu Ustave. Določbo 31. člena Ustave povzema prvi odstavek 10. člena ZKP. Namreč že pravnomočna razsojena zadeva je razloga, da se v predhodnem postopku preiskava s sklepom senata ustavi, da se v postopku z obtožnico obtožba ne dopusti in se postopek s sklepom ustavi, da se obtožnica zavrže ali da po opravljeni glavni obravnavi sodišče izreče zavrnilno sodbo. Problematika se nadaljnje kaže v razmerjih med kaznivimi dejanji in prekrški, kjer pa Zakon o prekrških v 11.a členu določa, kdaj se postopek o prekršku ne vodi, če je že v teku kazenski postopek oz. če je bil kazenski postopek že končan, kar pa tudi nujno ne pomeni, da je izdana sodba. Z zadevno problematiko se ukvarjajo, tudi supranacionalna sodišča, kot sta Evropsko sodišče za človekove pravice in Sodišče Evropske unije, ki izdajata sodbe, ki zadevajo slovenski pravni red in ki pomembno vplivajo na sodno prakso slovenskih sodišč, vse od doktrine ENGEL do zadeve Zolotukhin, ki je nato aplicirana na prakso slovenskih sodišč. Tudi Združene države Amerike imajo v njihovem pravnem redu prepoved ponovnega sojenja, pod imenom »double jeopardy« obstaja pa razlika, saj odločbe izdane s strani sodišč v Združenih državah Amerike ne spadajo, niti nimajo možnosti, da preidejo pod presojo supranacionalnih sodišč ampak je vrhovna instanca njihovo Vrhovno sodišče. Nadaljnje zaradi razlik v pravnih redih držav članic EU in Združenih državah Amerike prihaja, tudi do različnih sodnih odločb, ki bi bila v enem pravnem redu na državni ravni relativno sporna, medtem ko so v pravnem redu ZDA praviloma popolnoma skladna z zakoni in pravno doktrino. To po avtorjevem mnenju predstavlja tudi zadnja sodba Vrhovnega sodišča Združenih držav Amerike s področja »double jeopardy«, ki zaradi zvezne ureditve Združenih držav Amerike, omogoča dvojni pregon dvema »suverenema«, kar pa ne predstavljala kršitve prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari.
Ključne besede: kazensko pravo, ne bis in idem, dvojna suverenost, mednarodno kazensko pravo, kazensko pravo ZDA, kazenski postopek, 31. člen Ustave Republike Slovenije
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 239; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (615,35 KB)

2.
Vloga in pomen skupine držav proti korupciji (greco) pri zmanjševanju korupcije Republike Črne gore
Lovro Planinšek, 2019, diplomsko delo

Opis: Korupcija je eden izmed resnih problemov v družbi, najbolj opazna je v državah v razvoju in v bivših socialističnih državah. Po slovenski zakonodaji je korupcija opredeljena kot »vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega«. Korupcija ima številne oblike, kot so: podkupovanje, trgovanje z vplivi, zloraba funkcij, lahko pa se skrije tudi za nepotizmom, navzkrižjem interesov med javnim in zasebnim sektorjem. Njeni učinki so resni in zelo razširjeni. Korupcija predstavlja tudi grožnjo varnosti. Deluje kot zaviralec gospodarske rasti, saj ustvarja poslovno negotovost, upočasnjuje procese in nalaga dodatne stroške. Čeprav se lahko narava in obseg korupcije med državami EU razlikujeta, škoduje EU kot celoti, saj znižuje raven naložb, ovira pošteno delovanje notranjega trga in zmanjšuje javne finance. V svetu se države povezujejo v številne organizacije in skupnosti, eno izmed najmočnejših in najbolj urejenih predstavlja Evropska Unija. Države članice si morajo med seboj in med Unijo zaupati za uspešno sodelovanje, kar pa ni vedno lahko, zlasti če so članice znane po neupoštevanju človekovih temeljnih pravic ali po sistemski korupciji. Ena izmed najperspektivnejših držav kandidatk za pridružitev Evropski Uniji je Republika Črna gora. Država, ki se poteguje za članstvo mora izpolnjevati določene kriterije na področju gospodarstva, politike in zakonodaje, kar določata Maastrichtska pogodba in Kopenhagenski kriteriji. Črnogorska zakonodaja jo opredeljuje kot vsako zlorabo uradnega, poslovnega ali družbenega statusa ali vpliva, da bi pridobili osebno korist ali korist za drugega. V diplomskem delu je predstavljeno stanje in napredek v boju proti korupciji v Republiki Črni gori, od pridružitve k Skupini v boju proti korupciji (ang. The Group of states against corruption – GRECO) s pristopom h Kazenskopravni konvenciji o korupciji št. 173 leta 2006, pa do zadnje četrte evalvacijske obravnave GRECA.
Ključne besede: korupcija, mednarodno javno pravo, kazensko pravo, Črna gora, GRECO
Objavljeno: 27.06.2019; Ogledov: 478; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (645,18 KB)

3.
Mednarodno kazensko pravo, njegov razvoj in odnos do nacionalnih kazenskih sistemov
Andreja Breškon, 2018, diplomsko delo

Opis: Glavni cilj mojega diplomskega dela je opredeliti razmerje med slovenskim kazenskimi sodišči in stalnim Mednarodnim kazenskim sodiščem ter ugotoviti, kako to vpliva na sam odnos med mednarodnim kazenskim in nacionalnim kazenskim pravom. Kljub letom prizadevanj za enotno Mednarodno sodišče, ki trenutno predstavlja vrh mednarodnega kazenskega prava, pa težko govorimo, da je bil sam cilj, ki so si ga zadale države članice celotnega sveta, dosežen. »Ali bi lahko rekli, da imamo danes skupno mednarodno kazensko sodišče?« »Ali obstajajo možnosti, da bi imele mednarodne pogodbe veljavo pred Ustavo Republike Slovenije?« Mednarodno kazensko pravo je zaenkrat še preveč širok ter tudi spremenljiv pojem, da bi lahko govorili o poenotenju ali celo nadvladi samega mednarodnega prava. Prvi del diplomskega dela bo osredotočen na vpliv mednarodnega prava na slovensko pravo ter kakšne posledice to povzroči za slovensko zakonodajo. V zadnjem delu, pa bo poudarek na zgodovini in razvoju mednarodnega kazenskega prava. Skozi zgodovino vidimo postopen napredek mednarodnih sodišč in vzporedno z njimi napredek kazenskega prava. Zapisi mednarodnega kazenskega prava segajo v konec 18. stoletja s Haaškimi konvencijami. Razvoj se nadaljuje po drugi svetovni vojni, pomembne so Ženevske konvencije in razvoj humanitarnega prava. Lahko rečemo, da se vse do danes mednarodno kazensko pravo ni prenehalo razvijati. Kljub ustanovitvi številnih mednarodnih sodišč, ki jih bom opisala v diplomski nalogi, pa je najpomembnejše za mendarodno kazenskego pravo stalno Mednarodno kazensko sodišče s svojim Rimskim statutom. Implementacija Rimskega statuta povzroči spremembo na področju slovenskega kazenskega zakonika, Mednarodni sodišči za Jugoslavijo in Ruando pa povzročita spremembo Ustave republike Slovenije. Lahko torej rečemo, da mednarodno kazensko pravo vpliva na zakonski in ustavni pravni red Republike Slovenije. Slovenska jurisdikcija se posledično seznani s pojmi in definicijami mednarodnih hudodelstev ter nekatere tudi implementira in opredeli v kazenski zakonik.
Ključne besede: mednarodno kazensko pravo, mednarodno pravo, kazensko pravo, Mednarodno kazensko sodišče, nacionalno sodišče, Rimski statut, načelo ne bis in idem, 47. člen Ustave Republike Slovenije, 8.člen Ustave Republike Slovenije, mednarodno običajno pravo
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 603; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (464,57 KB)

4.
Silobran - primerjalna analiza med izbranimi državami
Mateja Koblar, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga primerja ureditev instituta silobrana v izbranih državah z evropskim kontinentalnim pravom in državah t. i. sistema common law. Obrambno dejanje silobrana je navadno posledica protipravnega napada na življenje ali telesno integriteto posameznika. V sodobnem pravnem svetu takšno ravnanje ne more biti skladno z zakonom, zato večina držav dovoli obrambo zoper njega. Posamezniku nudi možnost obrambe zoper takšen napad, ne da bi mu grozila kazen za njegovo dejanje. Seveda mora tak posameznik upoštevati zakonske omejitve, če se želi uspešno sklicevati na institut silobrana. V nalogi so primerjane tovrstne zakonske omejitve v izbranih evropskih državah in državah sistema common law. Primerjava je bila izvedena s pomočjo različnih raziskovalnih metod. Institut silobrana v vseh primerjanih državah, če je uspešno dokazan in sprejet na sodišču, pomeni, da storilec ne bo odgovarjal za dejanje, ki v drugačnih okoliščinah pomeni kaznivo dejanje. Ugotovljeno je bilo, da se največje razlike v ureditvi instituta silobrana pojavljajo med evropskim kontinentalnim pravnim sistemom in sistemom common law, kar je tudi pričakovano, saj imata sistema drugačno pravno podlago. Večje razlike med izbranimi državami v ureditvi v evropskem kontinentalnem sistemu niso bile ugotovljene. Še najbolj izstopa Republika Avstrija, ki za razliko od ostalih sprejema ozko pojmovanje varovanih dobrin. Institut silobrana ima po našem mnenju dvojno naravo: po eni strani je bistven za pravičen pravni sistem, po drugi strani pa storilcu nudi izhod in opravičilo za kaznivo dejanje. Kaznivo dejanje in dejanje silobrana se razlikujeta po okoliščinah, v katerih se je dejanje zgodilo. Prav zaradi te dvojne narave je nujno potrebno, da je silobran strogo pravno in zakonsko reguliran, opredeljen in nadzorovan.
Ključne besede: silobran, kazensko pravo, kazenski zakonik, mednarodno kazensko pravo, anglosaški pravni sistem, primerjalna analiza, magistrska dela
Objavljeno: 19.06.2018; Ogledov: 920; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

5.
POLOŽAJ ŽRTVE IN PRIČE V KAZENSKEM POSTOPKU – PRIMERJALNO PRAVNA ANALIZA UREDITVE V/NA MEDNARODNEM SODIŠČU ZA VOJNE ZLOČINE NA OBMOČJU NEKDANJE JUGOSLAVIJE, MEDNARODNEM KAZENSKEM SODIŠČU IN SLOVENSKI KAZENSKI ZAKONODAJI
Vanja Svetec Leaney, 2016, magistrsko delo

Opis: Pravice žrtve in priče v mednarodnih kazenskih postopkih so novejše področje, ki postaja vedno bolj pomembno. Skozi analize in ugotovljene pomanjkljivosti sistemov mednarodnih pravnih in nacionalnih sistemov lahko pridemo do zelo zanimivih in ustreznih rešitev za naš nacionalni pravni red pri ureditvi področja pravic žrtev mednarodnih kaznivih dejanj, upoštevajoč pravice obdolženca do pravičnega in hitrega sojenja. Naloga temelji na analizi določb podlag Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (v nadaljevanju ICTY), Mednarodnega kazenskega sodišča (v nadaljevanju ICC), našega nacionalnega reda RS ter sodni praksi vseh treh sistemov. Njen namen in cilj je pripomoči k boljšemu razumevanju lastnega pravnega sistema, postopkov in njegovih inštitutov ter k boljšemu razumevanju posebnosti mednarodnega kazenskega prava in mednarodnih kaznivih dejanj v luči pravic in obveznosti žrtev ter prič. Skozi pomankljivosti vsakega sistema smo prišli tudi do predlogov za spremembo oz. dopolnitve zakonodaje Republike Slovenije (v nadaljevanju RS).Dikcije mednarodnih dokumentov po večini niso samoizvršljive. Treba jih je prenesti oz. implementirati v nacionalni kaznovalni sistem. Pri tem se pojavijo vprašanja o ustreznosti ureditve tj. ali implementacija dejansko zagotavlja ustrezne rešitve, kot jih predvidevajo statuti in pravila mednarodnih sodišč, v tem primeru ICC in ICTY. Naloga zajema predstavitev ureditve položaja, pravic (vrste in oblike povrnitve škode) in obveznosti žrtve in priče v mednarodnih kazenskih postopkih ter slovenski kazenski zakonodaji, predstavitev in kritično opredelitev do stališč teorije v zvezi z navedeno tematiko, analizira primere iz sodne prakse, predvsem mednarodno pravne, ter je poskus odgovora ureditve pravic in dolžnosti žrtev in prič v primeru pregona mednarodnih kaznivih dejanj v povezavi z načelom komplementarnosti Rimskega statuta, načelom prvenstvenosti in pravili ICTY ter slovenske kazenske zakonodaje.ICC se v mednarodnem kazenskem sistemu bistveno razlikuje od ostalih mednarodno pravno kazenskih ureditev, saj poskuša uveljavljati načela restorativne pravičnosti (pravičnost je dosežena, ko se sliši glas žrtve in se njihovo trpljenje vzame v obzir pred sodiščem). ICTY ima v zvezi z zagotavljanjem pravic žrtvi kar nekaj pomanjkljivosti, ki pa jih je odpravil ICC. Po primerjalno pravni analizi vseh treh sistemov se je pokazalo, da slovenski pravni red ne ureja pravic žrtve genocida, kazniva dejanja zoper človečnost in vojne zločine drugače od pravic žrtev katerega koli kaznivega dejanja, čeprav so značilnosti mednarodnih kaznivih dejanj drugačne. Ustrezna ureditev pravic in statusa žrtve je nujna za zagotovitev učinkovitega pregona mednarodnih kaznivih dejanj. Diskurz o pravičnosti v mednarodnih kazenskih postopkih ni več omejen samo na obtoženca, pač pa vključuje tudi priznanje pravice drugih strank v postopku. V sklepnem delu so povzete ključne misli in ugotovitve, ki izhajajo iz primerjalne analize. Nacionalni pravni red RS še vedno zagotavlja več pravic žrtvam in pričam kot ostala dva mednarodno pravna sistema, upoštevajoč možnosti prevzema pregona s strani subsdiarnega tožilca ter pravico do udeležbe vsake žrtve v postopku in neomejevanjem pravic udeležbe žrtve na zastopanje s strani pravnega zastopnika. Vendar pa nacionalni sistem ni brez pomanjkljivosti. Izsledki te naloge lahko služijo kot uporabna informacija zakonodajalcu, saj mu je s strnjeno in izčrpno predstavitvijo pravic in obveznosti žrtve v kazenskem postopku omogočen vpogled v pomen oz. vsebino posameznih ureditev. V nalogi pa je tudi nakazano, v katerih določbah in za katere primere bi bilo treba nacionalno zakonodajo dopolniti.
Ključne besede: pravice žrtve in priče, mednarodno kazensko pravo, mednarodna kazniva dejanja, ICTY, ICC, pravni red RS, kazniva dejanja zoper človečnost, genocid, agresija, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 839; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

6.
Report from the conference "Lubanga: Lessons Learned"
Sabina Zgaga, 2012, drugi članki ali sestavki

Ključne besede: mednarodno kazensko pravo, mednarodna sodišča, posvetovanja, poročila
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1010; Prenosov: 29
URL Povezava na celotno besedilo

7.
8.
RAZVOJ INDIVIDUALNE KAZENSKE ODGOVORNOSTI NAJVIŠJIH POLITIČNIH IN VOJAŠKIH PREDSTAVNIKOV V MEDNARODNEM PRAVU
Tajda Glazer, 2014, diplomsko delo

Opis: Temelji ureditve individualne kazenske odgovornosti najvišjih političnih in vojaških predstavnikov v mednarodnem pravu so bili postavljeni po II. svetovni vojni s sprejetjem Nürnberškega in Tokijskega statuta, kljub temu pa je k njenemu razvoju nedvoumno največ prispevala sodna praksa v okviru Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo, Mednarodnega kazenskega sodišča za Ruando ter Mednarodnega kazenskega sodišča. Na tem področju smo bili priča izrednemu napredku, čeprav je bil časovni okvir, v katerem so bili sprejeti temeljni dokumenti in v katerem je nastajala sodna praksa, razmeroma kratek. Da bi razumeli, kako se je individualna kazenska odgovornost najvišjih političnih in vojaških predstavnikov razvijala, smo pogledali njeno ureditev skozi zgodovino ter opisali institucije, pred katere so najvišji politični in vojaški predstavniki lahko poklicani na odgovornost. Po predstavitvi temeljnih značilnosti individualne kazenske odgovornosti smo podrobneje pogledali njene modalitete in osvetlili še prihodnost ter probleme, s katerimi se mednarodni tribunali soočajo pri sojenju najvišjim političnim in vojaškim predstavnikom. Ugotovili smo, da kljub neizmernim napredkom ni mogoče reči, da vse poteka brez težav. Nekateri pravni instituti na področju individualne kazenske odgovornosti najvišjih političnih in vojaških predstavnikov so še vedno nejasni oziroma nedorečeni, kultura nekaznovanosti je še vedno prisotna, nenazadnje pa oviro predstavljajo tudi problemi pri sojenju, na primer oteženo dokazovanje najvišjim političnim in vojaškim predstavnikom ter vmešavanje držav in politike v delo sodišč.
Ključne besede: individualna kazenska odgovornost, mednarodno kazensko pravo, najvišji politični in vojaški predstavniki, modalitete individualne kazenske odgovornosti, kultura nekaznovanosti
Objavljeno: 17.12.2014; Ogledov: 848; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

9.
Odvzem premoženja nezakonitega izvora z obrnjenim dokaznim bremenom
Sven Godec, 2014, diplomsko delo

Opis: Odvzem premoženja nezakonitega izvora je eden izmed ključnih elementov v boju zoper organiziran kriminal in druga huda kazniva dejanja z motivom koristoljubja, saj udari tovrstno kriminaliteto tja kjer to najbolj boli - v zaslužek. Ker tradicionalni ukrepi kazenskega prava niso bili več kos vse večji ekonomski in družbeni moči organizirane kriminalitete, ki je izvirala iz ogromnih kriminalnih dobičkov, so države tako začele iskati nove ukrepe, s katerimi bi zagotovile učinkovit odvzem takšnega protipravno pridobljenega premoženja. Rezultat takšnih prizadevanj je bil institut odvzema premoženja nezakonitega izvora z obrnjenim dokaznim bremenom, ki je z namenom večje učinkovitosti pri odvzemu kriminalnih zaslužkov močno presegal okvirje in možnosti tradicionalnih ukrepov ter s tem posegal v sama načela pravnih sistemov. Ta institut je uvedla v svoj pravni red tudi Slovenija, ko je jeseni 2011 sprejela Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Zakon je tako na področje odvzema protipravno pridobljenega premoženja prinesel vrsto pomembnih novosti, ki so v strokovni javnosti sprožile določene dileme glede ustavnosti in primernosti tega pravnega instituta. Razvidno je torej, da institut odpira vrsto vprašanj, na del katerih skušamo odgovoriti tudi v diplomskem delu. V diplomskem delu institut tako na splošno predstavimo in z namenom primerjave na pregleden ter sistematičen način pokažemo, kako je urejen v slovenskem, nacionalnem, evropskem in mednarodnem pravu, prav tako pa predstavimo tudi dejansko učinkovitost, prednosti in slabosti samega instituta, kot tudi ureditve odvzema premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI. V diplomskem delu smo tako ugotovili, da institut odvzema premoženja nezakonitega izvora z obrnjenim dokaznim bremenom predstavlja učinkovit način povračila kriminalno pridobljenih sredstev in s tem preprečevanja težjih oblik kriminala, predvsem v primerih, ko so tradicionalnimi ukrepi nemočni. Enako velja tudi za slovensko ureditev tega instituta po ZOPNI, za katero smo še ugotovili, da je v skladu z obvezujočimi mednarodnimi in nadnacionalnimi pravnimi akti, kot tudi primerljiva z ureditvami drugih visoko razvitih demokratičnih držav. Prav tako smo kot neutemeljene zavrnili določene pomisleke glede ustavnosti in primernosti tega instituta in posledično njegove ureditve po ZOPNI, saj po našem mnenju omogoča večjo učinkovitost odvzema brez kršenja temeljnih pravic posameznika.
Ključne besede: kazensko pravo, odvzem premoženja nezakonitega izvora, odvzem premoženjske koristi, obrnjeno dokazno breme, pravna ureditev, mednarodno pravo, diplomske naloge
Objavljeno: 02.12.2014; Ogledov: 1233; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (1008,93 KB)

10.
MEDNARODNA PRAVNA POMOČ V KAZENSKIH ZADEVAH (TEMELJNI POJMI) S POUDARKOM NA SODELOVANJU MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO HRVAŠKO
Marko Filip Kolbl, 2014, diplomsko delo

Opis: Predmet obravnave v mojem diplomskem delu je mednarodna pravna pomoč v kazenskih zadevah s poudarkom na sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ki predstavlja obliko mednarodne kazenskopravne pomoči med dvema državama kot subjektoma kazenskopravnega sodelovanja. Kazenskopravna pomoč med državami pa je edina prava rešitev za odkrivanje in preprečevanje čezmejnega kriminala. Zato sta se Republika Slovenija in Republika Hrvaška odločili, da bosta sklenili meddržavne sporazume, ki urejajo t.i. malo mednarodno kazenskopravno pomoč, medsebojno izvrševanje sodnih odločb v kazenskih zadevah in izročitev . Vendar kasneje sta republiki Slovenija in Hrvaška postali članici Evropske unije in tako vstopili v njen pravni red. Pravila pravnega reda Evropske unije pa prav tako urejajo določbe o mednarodni kazenskopravni pomoči med državami članicami Evropske unije. Tako se postavi vprašanje, kateri pravni akt se uporabi v primeru kazenskopravnega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško? Ali je to pravni akt Evropske unije ali ratificiran meddržavni sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško? To vprašanje pride v poštev samo takrat, kadar pravni akt Evropske unije in ratificiran meddržavni sporazum urejata isto materijo mednarodnega kazenskega procesnega prava. Da v tem primeru pridemo do odgovora, je potrebno upoštevati pravila o hierarhiji mednarodnih pravnih aktov, ki urejajo mednarodno kazensko procesno pravo, mednje spadajo tudi ratificirani meddržavni sporazumi med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško in predhodne in končne določbe pravnih aktov Evropske unije, ki urejajo isto materijo. Da bi razumeli koncept mednarodne kazenskopravne pomoči, je potrebno predstaviti in opredeliti osnovne pojme, ki se pojavljajo v zvezi z mednarodno kazenskopravno pomočjo in temeljna načela, na katerih osnovni pojmi slonijo. Ta temeljna načela so produkt načel najbolj civiliziranih narodov in imajo dvojno naravo: kot temeljna načela prava Evropske unije in temeljna načela mednarodnega kazenskega procesnega prava. Zato je moje diplomsko delo posvečeno tudi tej temi. Seveda pa mora mednarodna kazenskopravna pomoč slediti svojemu cilju. Ta cilj pa je uspešen pregon čezmejnega kriminala v najboljši možni meri. Zato se postavlja naslednje vprašanje, kateri pravni akti omogočajo boljši kazenski pregon čezmejnega kriminala? Ali so to pravni akti Evropske unije ali ratificirani meddržavni sporazumi med RS in RH? Odgovor na to vprašanje bo potekal sočasno s primerjavo obeh vrst pravnih aktov. Pri pregonu čezmejnega kriminala med posameznima državama pa odigrajo svojo vlogo tudi nacionalni predpisi držav. Ti se uporabljajo takrat, kadar mednarodni pravni akti določene materije ne urejajo . V Republiki Sloveniji je ta predpis Zakon o kazenskem postopku (ZKP) . V Republiki Hrvaški pa je takšen predpis Zakon o međunarodnoj pravnoj pomoći (ZOMPO) . Takšno uporabo imenujemo subsidiarna uporaba nacionalnega predpisa države. --------------------------------------------- 1 Pogodba o pravni pomoči v kazenskih in civilnih zadevah z dne 7.2.1994, Uradni list RS-MP, št. 10/94, Hrvaška; Pogodba o medsebojnem izvrševanju sodnih odločb v kazenskih zadevah z dne 7.2.1994, Uradni list RS-MP, št.10/94, Hrvaška; Pogodba o izročitvi z dne 7.2.1994, Uradni list RS-MP, št. 2/95,Hrvaška. 2 Republika Slovenija je postala članica Evropske unije 1.4.2004, Republika Hrvaška pa je postala članica Evropske unije 1.7.2013. 3 Mednarodna kazenskopravna pomoč se daje po določbah ZKP zgolj, če ni z mednarodno pogodbo določeno drugače (514. člen ZKP). 4 Zakon o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 63/94, Ljubljana 1994. 5 Zakon o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 63/94, Ljubljana 1994.
Ključne besede: Republika Slovenija, Republika Hrvaška, mednarodna kazenskopravna pomoč, mednarodno kazensko procesno pravo, meddržavni sporazum, pravni akti Evropske unije
Objavljeno: 08.05.2014; Ogledov: 2070; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (780,28 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici