| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KONVENCIJE MOD O PRISILNEM DELU V LUČI DANAŠNJEGA ČASA
Mateja Kokoravec, 2015, diplomsko delo

Opis: Prisilno delo je antiteza dostojnega dela, za katerega se zavzema MOD. Za 21 milijonov ljudi to ni samo bled spomin iz preteklosti, ampak težka realnost še danes. Mednarodni delovni standardi, ki jih oblikuje MOD, predstavljajo temeljne minimalne socialne standarde, dogovorjene s strani glavnih udeležencev v svetovnem gospodarstvu. Z njimi si MOD prizadeva doseči dostojne delovne pogoje, saj je v današnjem svetu globalizacije za doseganje teh ciljev potrebno ukrepanje na mednarodni ravni. Države v razvoju so ustanovile izvozno predelovalne cone zaradi presežka nekvalificirane delovne sile in podpiranja izvozno usmerjene proizvodnje kot temelja gospodarskega razvoja. Med seboj tekmujejo za tuje investicije, ki jih privabljajo z različnimi finančnimi spodbudami in ohlapnimi delovnopravnimi pravili. Takšni konkurenčni pritiski imajo lahko negativen vpliv na pogoje dela, kar je v primeru izvozno predelovalnih con, tudi zaradi deregulacije, privedlo do hudega izkoriščanje delavcev. Vendar ni vsako izkoriščanje tudi prisilno delo v skladu s pravno definicijo pojma. Črto, ki loči slabe delovne pogoje od prisilnega dela, je zelo težko razločiti. Tudi po mnenju odbora izvedencev za uporabo konvencij in priporočil (v nadaljevanju CEACR), pa nekatere prakse in delovni pogoji v conah izpolnjujejo predpostavke, določene s konvencijami MOD, in jih lahko označimo kot prisilno delo.
Ključne besede: mednarodno delovno pravo, MOD, prisilno delo, izvozno predelovalne cone
Objavljeno: 09.12.2015; Ogledov: 794; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

2.
Mednarodni standardi dela v luči 100-letnice Mednarodne organizacije dela
David Grabnar, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava mednarodne standarde dela, ki jih sprejema Mednarodna organizacija dela, in sicer v času stoletnice njenega obstoja. Mednarodna organizacija dela je v stoletju obstoja odigrala bistveno vlogo na področju ustvarjanja mednarodno delovno pravnih norm s ciljem zagotavljanja socialne pravičnosti za delavce širom sveta. Mednarodni standardi dela v obliki konvencij in priporočil služijo harmonizaciji oziroma unifikaciji sprejetih norm na področjih držav članic Mednarodne organizacije dela, ki te konvencije ratificirajo in implementirajo v svoj nacionalni pravni red. Skozi zgodovino je Mednarodna organizacija dela s sprejemanjem konvencij in priporočil dosegla ogromno na področju minimalnih pravic delavcev na globalni ravni, učinki teh prizadevanj pa so na dejanski ravni ustvarili ugodnejši položaj za delavce predvsem glede minimalnih delavskih pravic, kot so delovni čas, letni dopust, minimalno plačilo za delo, prepoved prisilnega dela in dela otrok itd. Mednarodna organizacija dela je skozi obdobje obstoja premostila številne krize, se do neke mere tudi preoblikovala in še danes velja za glavnega varuha delavskih pravic na globalni ravni. V času stoletnice pa vpliv Mednarodne organizacije dela vsaj na prvi pogled slabi in to v času, ko delavcem po vsem svetu oziroma kar svetovnemu trgu dela, grozijo faktorji kot so avtomatizacija, robotizacija, razvoj umetne inteligence, klimatske spremembe, neenakost in še bi lahko naštevali. Omenjeni faktorji bodo definitivno spremenili svet dela kot ga poznamo danes, Mednarodna organizacija dela pa si ob zavedanju teh sprememb zadaja visoke cilje za nadaljnje delovanje. Zagotovitev dostojnega dela kot 8. cilja v okviru Agende 2030 za trajnostni razvoj je definitivno eden takšnih ciljev, ki pa bo za samo izvedbo terjal sprejetje potrebnih instrumentov, kot tudi ratifikacijo le-teh s strani držav članic organizacije in zagotovitev potrebnih finančnih sredstev. Avtor želi z magistrskim delom bralcu predstaviti trenutno aktualno stanje na področju mednarodnih standardov dela, in sicer predvsem glede sprejemanja konvencij in ratifikacije le-teh, kot tudi izvajanjem nadzora nad ratificiranimi konvencijami s strani Mednarodne organizacije dela. V kolikor je namreč moč pritrditi pojavu slabenja vpliva Mednarodne organizacije dela na omenjenih področjih, upoštevaje tendence določenih držav po odstopu od že ratificiranih konvencij, vse navedeno predstavlja neugodno pozicijo Mednarodne organizacije dela. Natančneje je glede ratifikacije konvencij in spoštovanjem zavez napram Mednarodni organizaciji dela obravnavana Republika Slovenija, glede istega vprašanja pa so predstavljene še določene druge države članice Mednarodne organizacije dela. Z analizo je osvetljeno trenutno dejansko stanje in trendi ratifikacij konvencij in samega izvajanja ratificiranih institutov v praksi. Poseben del magistrskega dela obravnava rešitve, ki bi utegnile predstavljati odgovor na opisano problematiko nadaljnjega razvoja mednarodnega delovnega prava.
Ključne besede: Mednarodna organizacija dela, mednarodni standardi dela, mednarodno delovno pravo, dostojno delo, prihodnost dela.
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 85; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (767,65 KB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici