| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 112
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Mednarodni standardi dela v luči 100-letnice Mednarodne organizacije dela
David Grabnar, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava mednarodne standarde dela, ki jih sprejema Mednarodna organizacija dela, in sicer v času stoletnice njenega obstoja. Mednarodna organizacija dela je v stoletju obstoja odigrala bistveno vlogo na področju ustvarjanja mednarodno delovno pravnih norm s ciljem zagotavljanja socialne pravičnosti za delavce širom sveta. Mednarodni standardi dela v obliki konvencij in priporočil služijo harmonizaciji oziroma unifikaciji sprejetih norm na področjih držav članic Mednarodne organizacije dela, ki te konvencije ratificirajo in implementirajo v svoj nacionalni pravni red. Skozi zgodovino je Mednarodna organizacija dela s sprejemanjem konvencij in priporočil dosegla ogromno na področju minimalnih pravic delavcev na globalni ravni, učinki teh prizadevanj pa so na dejanski ravni ustvarili ugodnejši položaj za delavce predvsem glede minimalnih delavskih pravic, kot so delovni čas, letni dopust, minimalno plačilo za delo, prepoved prisilnega dela in dela otrok itd. Mednarodna organizacija dela je skozi obdobje obstoja premostila številne krize, se do neke mere tudi preoblikovala in še danes velja za glavnega varuha delavskih pravic na globalni ravni. V času stoletnice pa vpliv Mednarodne organizacije dela vsaj na prvi pogled slabi in to v času, ko delavcem po vsem svetu oziroma kar svetovnemu trgu dela, grozijo faktorji kot so avtomatizacija, robotizacija, razvoj umetne inteligence, klimatske spremembe, neenakost in še bi lahko naštevali. Omenjeni faktorji bodo definitivno spremenili svet dela kot ga poznamo danes, Mednarodna organizacija dela pa si ob zavedanju teh sprememb zadaja visoke cilje za nadaljnje delovanje. Zagotovitev dostojnega dela kot 8. cilja v okviru Agende 2030 za trajnostni razvoj je definitivno eden takšnih ciljev, ki pa bo za samo izvedbo terjal sprejetje potrebnih instrumentov, kot tudi ratifikacijo le-teh s strani držav članic organizacije in zagotovitev potrebnih finančnih sredstev. Avtor želi z magistrskim delom bralcu predstaviti trenutno aktualno stanje na področju mednarodnih standardov dela, in sicer predvsem glede sprejemanja konvencij in ratifikacije le-teh, kot tudi izvajanjem nadzora nad ratificiranimi konvencijami s strani Mednarodne organizacije dela. V kolikor je namreč moč pritrditi pojavu slabenja vpliva Mednarodne organizacije dela na omenjenih področjih, upoštevaje tendence določenih držav po odstopu od že ratificiranih konvencij, vse navedeno predstavlja neugodno pozicijo Mednarodne organizacije dela. Natančneje je glede ratifikacije konvencij in spoštovanjem zavez napram Mednarodni organizaciji dela obravnavana Republika Slovenija, glede istega vprašanja pa so predstavljene še določene druge države članice Mednarodne organizacije dela. Z analizo je osvetljeno trenutno dejansko stanje in trendi ratifikacij konvencij in samega izvajanja ratificiranih institutov v praksi. Poseben del magistrskega dela obravnava rešitve, ki bi utegnile predstavljati odgovor na opisano problematiko nadaljnjega razvoja mednarodnega delovnega prava.
Ključne besede: Mednarodna organizacija dela, mednarodni standardi dela, mednarodno delovno pravo, dostojno delo, prihodnost dela.
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 341; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (767,65 KB)

2.
Mednarodni standardi veličine in enote
Peter Glavič, 2003, strokovni članek

Opis: V prispevku so predstavljeni mednarodni standardi ISO 31 (Veličine in enote) z naslednjimi deli: ISO 31-0 (Splošna načela), ISO 31-1 (Prostor in čas), ISO 31-2 (Periodični in sorodni pojavi), ISO 31-3 (Mehanika), ISO 31-4 (Toplota), ISO 31-5 (Elektrika in magnetizem), ISO 31-8 (Fizikalna kemija in molekulska fizika), ISO 31- 12 (Karakteristična števila) in drugimi. Poudarek je na splošnih načelih, ki so pomembna za pisanje poročil, referatov, člankov, knjig in za pedagoški proces.
Ključne besede: metrologija, mednarodni standardi ISO 31, simboli, veličine, enote, mednarodni sistem enot (SI), prostor, čas, periodični pojavi, mehanika, toplota, elektrika, magnetizem, fizikalna kemija, molekulska fizika, karakteristična števila
Objavljeno: 18.08.2017; Ogledov: 523; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (210,40 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
VPLIV REVIZORJEVE NEODVISNOSTI IN NEPRISTRANSKOSTI NA NJIHOVO ZAZNAVO KREATIVNEGA RAČUNOVODSTVA
Silvija Roškar, 2016, magistrsko delo

Opis: Danes je kreativno računovodstvo v svetu zelo razširjeno, delimo pa ga lahko na pozitivno in negativno kreativno računovodstvo. Slednje lahko poimenujemo kot manipulativno računovodstvo. Obstaja veliko definicij pojma kreativno računovodstvo, vendar so si med seboj v osnovi dokaj enotne. Velikokrat kreativno računovodstvo enačijo z manipulativnim računovodstvom, saj je meja med njima zelo tanka. Obstaja pa več metod in tehnik kreativnega računovodstva. Mnoga podjetja se kreativnega računovodstva poslužujejo zaradi prikaza lepše slike poslovanja podjetja v javnosti, za svoje vlagatelje, dobavitelje in potencialne poslovne partnerje. Vendar dokler je še njegova fleksibilnost uporabe znotraj regulatornih okvirov, ne moremo govoriti o zavajajočem (prevarantskem) računovodskem poročanju oz. manipulativnem računovodstvu. Glavno vlogo pri odkrivanju in preprečevanju kreativnega računovodstva imajo revizorji, zato smo se v naši raziskavi opredelili na področje etičnosti le-teh pri odkrivanju in preprečevanju kreativnega računovodstva. Natančneje, želeli smo ugotoviti kako najpomembnejši načeli neodvisnost in nepristranskost revizorja pri opravljanju revizije, ki ju velevata Kodeks poklicne etike zunanjih revizorjev in Mednarodni računovodski standardi, vplivata na njegovo sposobnost odkritja in preprečevanja kreativnega računovodstva v praksi. Lastno raziskavo smo povzeli po predhodni raziskavi od Al Momanija in Obeidata (2013). S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili 30 popolnih odgovorov anketiranih zunanjih revizorjev, ki smo jih analizirali s statistično metodo enostavne linearne regresije. Rezultati so nam pokazali, da načeli neodvisnost in nepristranskost revizorja pomembno vplivata na njegovo sposobnost zaznave kreativnega računovodstva. Torej bolj kot so revizorji neodvisni in nepristranski, bolj so sposobni odkriti in preprečiti kreativno računovodstvo. Pridobili smo tudi okvirno sliko, da so anketirani zunanji revizorji pri opravljanju revizijske dejavnosti neodvisni in nepristranski, kar lahko sklepamo, da slovenski revizorji delujejo v skladu z zakonodajo, Kodeksom poklicne etike zunanjih revizorjev ter standardi. Iz dodatnih dveh vprašanj smo dobili rezultate, da so anketirani revizorji v svoji praksi do 30 % odkrili kreativno računovodstvo ter v manj kot 10 % zavajajoče (prevarantsko) računovodsko poročanje.
Ključne besede: kreativno računovodstvo, manipulativno računovodstvo, etičnost revizorjev, neodvisnost, nepristranskost, mednarodni standardi revidiranja
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 846; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (596,03 KB)

4.
OCENJEVANJE VREDNOSTI BLAGOVNE ZNAMKE
Marko Tomanič, 2016, magistrsko delo

Opis: Poslovne banke se v zadnjem obdobju vse pogosteje soočajo s tematiko ocenjevanja vrednosti blagovnih znamk. Posamezna podjetja, ki imajo v lasti blagovno znamko, so zaradi potreb po pridobivanju dolžniškega kapitala pripravljena v zavarovanje (v zameno pridobitve bančnega kredita) ponuditi tudi lastno blagovno znamko. Ob tako zasnovanem poslu je pomembno opredeliti predvsem tržno vrednost blagovne znamke, ki je predmet zastave, in to predvsem, kadar vrednost blagovne znamke primerjamo s tržno vrednostjo lastniškega kapitala podjetja, ki je lastnik blagovne znamke. Zraven ocene vrednosti blagovne znamke je pogosto potrebno pristopiti k ugotovitvi ocenjene tržne vrednosti lastniškega kapitala podjetja. Še posebej v primerih, kadar gre za podjetja, ki niso uvrščena v reprezentativno borzno kotacijo. Pomembno je opredeliti predvsem korelacijo med vrednostjo blagovne znamke in vrednostjo podjetja, saj je vrednost podjetja med drugim povezana tudi z vrednostjo njegove blagovne znamke. V raziskovalnem delu smo pristopili k oceni tržne vrednosti podjetja, nato pa še k oceni tržne vrednosti njegove blagovne znamke. Ob tem smo pri obeh ocenah vrednosti uporabili na donosu zasnovan način, vendar znotraj slednjega različne metode ocenjevanja vrednosti. Opozorili smo na diferenciacije med metodami ocenjevanja vrednosti podjetij in metodami ocenjevanja vrednosti blagovnih znamk. Pri ocenjevanju vrednosti podjetja smo uporabili metodo diskontiranega denarnega toka, pri ocenjevanju vrednosti blagovne znamke pa metodo presežnega donosa in metodo oprostitve licenčnine. Na podlagi raziskovalne naloge smo ugotovili, da je lahko implicitno razmerje med vrednostjo blagovne znamke in vrednostjo lastniškega kapitala podjetja relativno visoko. Delež prispevka blagovne znamke k tržni kapitalizaciji podjetja lahko presega 50 % oz. povedano drugače, blagovna znamka lahko kreira več kot 50 % tržne kapitalizacije podjetja. Glede na naše ugotovitve je lahko blagovna znamka ključnega pomena pri (so)ustvarjanju tržne kapitalizacije podjetja. Tako pri ocenjevanju vrednosti blagovnih znamk kot pri ocenjevanju vrednosti podjetij se lahko uporabljajo vsi teoretični pristopi ocenjevanja vrednosti. Vendar smo v raziskovalnem delu prišli do dognanja, da je pri ocenjevanju vrednosti blagovnih znamk najprimernejši pristop na donosu zasnovan način. To potrjujejo številni ugledni profesorji in avtorji teoretičnih konceptov, kot tudi sama stroka ocenjevanja. Način tržnih primerjav je v praksi težko aplicirati. Pogosto gre za transakcije, ki obsegajo celoto določenega poslovnega premoženja, kar pa presega predmet v obliki blagovne znamke. V kolikor gre eksplicitno za transakcijo blagovne znamke, pa najpogosteje informacije o realiziranih transakcijah niso javno razpoložljive. Tudi nabavnovrednostni (stroškovni) način se v praksi smatra za manj uporabnega. Slednji se navezuje predvsem na zgodovinske podatke, element prihodnosti pa popolnoma izključuje. Prav tako je težko opredeliti vse poslovne stroške, ki so ključnega pomena pri ponovni ustvaritvi blagovne znamke. V raziskovalni nalogi smo prišli do ugotovitve, da sta nabavnovrednostni (stroškovni) način in način tržnih primerjav metodološka koncepta, ki ju je v praksi ocenjevanja težko konkretno aplicirati. Ključne besede: blagovna znamka, lastniški kapital blagovne znamke, mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, mednarodni standardi računovodskega poročanja, ocenjevanje vrednosti podjetja, metoda diskontiranega denarnega toka, ocenjevanje vrednosti blagovne znamke, nabavnovrednostni način, način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način, metoda presežnega donosa, metoda oprostitve licenčnine, analiza makroekonomskega okolja, proučitev panoge, finančna analiza, projekcije poslovanja.
Ključne besede: blagovna znamka, lastniški kapital blagovne znamke, mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, mednarodni standardi računovodskega poročanja, ocenjevanje vrednosti podjetja, metoda diskontiranega denarnega toka, ocenjevanje vrednosti blagovne znamke, nabavnovrednostni način, način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način, metoda presežnega donosa, metoda oprostitve licenčnine, analiza makroekonomskega okolja, proučitev panoge, finančna analiza, projekcije poslovanja.
Objavljeno: 14.09.2016; Ogledov: 1528; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

5.
SODELOVANJE MED POOBLAŠČENIMI REVIZORJI IN POOBLAŠČENIMI OCENJEVALCI VREDNOSTI
Sara Kresnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Revizijska dejavnost in dejavnost ocenjevanja vrednosti sta relativno mladi dejavnosti, ki sta se v zadnjem času bolj razširili in uveljavili. Revidiranje računovodskih izkazov je preizkušanje in ocenjevanje računovodskih izkazov in metod, uporabljenih pri njihovem sestavljanju. Ocenjevanje vrednosti je dejavnost, ki jo izvaja pooblaščeni ocenjevalec vrednosti v skladu s pravili ocenjevanja vrednosti, da bi določil oceno vrednosti podjetja, nepremičnine oziroma strojev in opreme za računovodsko poročanje ter druge namene ocenjevanja vrednosti. Razgibano poslovno okolje in težave, s katerimi se srečujejo in spopadajo podjetja od nastopa gospodarske krize, so pripeljali do potrebe, da se vsi, ki sodelujejo v postopkih revidiranja, tako ocenjevalci in revizorji kot tudi računovodje, pri svojem delu medsebojno usklajujejo in si izmenjujejo informacije ter s tem sodelovanjem omogočajo nemoten potek dela in kakovostnejše storitve.
Ključne besede: revizija, revizor, ocenjevanje vrednosti nepremičnin, podjetij ter strojev in opreme, ocenjevalec vrednosti, sodelovanje, mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, Zakon o revidiranju, Kodeks etičnih načel za ocenjevalce vrednosti
Objavljeno: 18.08.2016; Ogledov: 1319; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

6.
VPLIV OBLIKE ORGANIZIRANOSTI NOTRANJEREVIZIJSKE DEJAVNOSTI NA ZAGOTAVLJANJE NEODVISNOSTI NOTRANJEGA REVIZORJA V SLOVENSKIH OBČINAH
Špela Kramberger, 2016, magistrsko delo

Opis: Opravljena analiza preteklih domačih in tujih empiričnih raziskav iz različnih držav in časovnih obdobjih je pokazala, da med domačimi in tujimi avtorji (Koletnik, 2007; Ahlawat in Lowe, 2004; Žnidar, 2009; James, 2003; Martin in Lavine, 2000; Sharma in Subramaniam, 2005; Alzeban in Gwilliam, 2010; Gramling in Vadervelde, 2006) s področja neodvisnosti in objektivnosti notranjih revizorjev prevladuje mnenje, da zaposleni notranji revizorji težje zagotavljajo samostojnost, neodvisnost, nepristranskost ter objektivnost kot zunanji izvajalci notranjega revidiranja, saj je zaposlenemu notranjemu revizorju težko zagotavljati resnično neodvisnost (James, 2003). Medtem pa nekateri avtorji (Cameran, Marra in Pettinicchio, 2013; Dickins in O´Reilly, 2009; Selim in Yiannakas, 2000) opozarjajo prav na nasprotno, in sicer, da je neodvisnost in kakovost notranje revizije lahko resno ogrožena tudi z zunanjim izvajanjem notranje revizije. Ugotavljamo, da so raziskave na tem področju omejene na nekaj študij, rezultati pa mešani.
Ključne besede: Notranja revizija, državni notranji revizor, neodvisnost, osebna nepristranskost, objektivnost, samostojnost, vpliv, mednarodni standardi notranjega revidiranja, kodeks strokovnih načel in kodeks poklicno etičnih načel, kakovost, različne oblike organiziranosti notranje revizije, lastna služba, skupna notranjerevizijska služba, zunanji izvajalec, slovenske občine, Skupnost občin Slovenije
Objavljeno: 04.08.2016; Ogledov: 923; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

7.
ODLOČANJE O REVIZIJSKIH DOKAZIH V POGOJIH VISOKEGA IN NIZKEGA TVEGANJA PREVARE V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH
Vesna Žorman, 2015, magistrsko delo

Opis: Poslovna prevara je ena izmed najbolj razširjenih težav v poslovnem svetu. David. S. Baglia (2000, str. 6) se je leta 2000 odločil, da v doktorskem delu razišče, kateri dejavniki imajo največji vpliv na odločitev revizorja pri načrtovanju in izvedbi postopkov za odkrivanje prevare pri poročanju v računovodskih izkazih. Baglia (2000, str. 6) je v svoji raziskavi zajel tudi nekatera odkritja iz preteklih raziskav (Baglia 2000, povzeto po Marwick, str. 6). Da bi raziskali dejavnike, ki imajo vpliv na odločitev revizorja, smo se odločiti, da to storimo z anketnim vprašalnikom oz. dvema. In sicer prvi, ki v uvodnih informacijah nakazuje na nizko tveganje prevare v računovodskih izkazih, in drugi, ki nakazuje na visoko tveganje. Pridobljene rezultate smo obdelali s pomočjo naslednjih statističnih metod v programu SPSS: t-test za dva neodvisna vzorca, regresija in Pearsonov koeficient. Rezultati so nam pokazali, da obstaja možnost, da spremenljivke: časovni obseg izvedbe revizijskega postopka, izkušenost revizorja in prehodna ocena niso nujen dejavnik pri odkrivanju prevar v računovodskih izkazih. Glede na pridobljene rezultate bi lahko v raziskavo vključili še dodatne dejavnike, ki bi lahko imele vpliv na odločitev revizorja ter v sklopu tega preizkusili še kakšno drugo statistično metodo.
Ključne besede: revizor, prevara, revizija, računovodski izkazi, mednarodni standardi revidiranja
Objavljeno: 03.03.2016; Ogledov: 788; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (596,78 KB)

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici