| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 143
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Dostop do tajnih podatkov v zvezi NATO in EU ter v izbranih tujih zakonodajah
Janez Žirovnik, 2005, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: tajni podatki, varnostno preverjanje, NATO, Evropska unija, EU, Združene države Amerike, Slovenija, zakonodaja, mednarodni sporazumi
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 192; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (228,67 KB)

2.
Vpliv davčne zakonodaje na izplačila dividend v Republiki Sloveniji, Nemčiji, Švici in Danski
Januz Pepaj, 2020, diplomsko delo

Opis: Osrednji cilj diplomskega projekta, sestavljenega iz štirih delov, je spoznati, kako se opredeljujejo dividende in seznanitev z vrstami dividend. V drugem poglavju podrobno opišemo prednosti in slabosti dividend ter posledice koronavirusa pri izplačevanju dividend. V zadnjem delu drugega poglavja se posvečamo dividendni politiki največjih slovenskih podjetij ter dividendam, ki so jih svojim delničarjem nakazovala v zadnjih letih. V tretjem poglavju predstavimo različne sisteme obdavčevanja dividend, ki jih države uporabljajo. V tretjem poglavju navajamo vrste sistemov, ki so v rabi v državah EU, v četrtem delu pa obravnavamo obdavčitve dividend v Sloveniji in jih primerjamo še s tremi državami OECD. V zadnjem poglavju na kratko predstavimo sporazume, ki jih ima Slovenija sklenjene z izbrano trojico držav z vidika izogibanja dvojnega obdavčevanja na ravni davkov od dohodka in premoženja.
Ključne besede: dividenda, vlagatelji, mednarodni sporazumi, dvojno obdavčevanje, koronavirus
Objavljeno v DKUM: 21.10.2020; Ogledov: 969; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (638,69 KB)

3.
Okoliščine, ki jih morajo spoštovati slovenska podjetja pri mednarodnem trgovanju - carinski vidik
Alja Gracej, 2018, diplomsko delo

Opis: Mednarodno trgovanje je z globalizacijo pridobivalo na pomenu in je danes dejavnost, brez katere si težko predstavljamo naš vsakdan. Omogoča namreč razvoj in povezovanje z drugimi državami, obenem pa nudi raznolikost in izbiro pa tudi konkurenčnost. Tako potrošniku kot proizvajalcu ponuja prosto izbiro, da se sam odloči, kje mu je najugodneje trgovati in kupovati izdelke in storitve. Cena še zdaleč ni edino merilo. Pri tem nam lahko pomagajo najrazličnejše trgovinske pogodbe, ki jih države sklenejo med seboj, da se trgovanje olajša in pospeši. Za podjetja je tako smiselno, da preverijo vse okoliščine trga, ki jim utegnejo nuditi oporo pri trgovanju. Ni pomembno samo to, da neko dobrino trg potrebuje, pomembno se je pozanimati še o drugih dejavnikih, ki vplivajo na trg, ki nas zanima.
Ključne besede: carine, izvoz, mednarodno trgovanje, mednarodni sporazumi, uvoz
Objavljeno v DKUM: 07.11.2018; Ogledov: 1022; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

4.
ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA IZBRANIH PODJETIJ V DRUGEM IN TRETJEM TRGOVALNEM OBDOBJU EU ETS V POVEZAVI Z EMISIJSKIMI KUPONI
Nejc Grubelnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Glavni namen naloge je bila preučitev stopnje korelacije med uspešnostjo izbranih podjetij v drugem in tretjem trgovalnem obdobju EU ETS in stroški ter prihodki iz naslova emisijskih kuponov. Cilje magistrske naloge smo poskušali izpolniti v teoretičnem in empiričnem delu naloge. V teoretičnem delu magistrske naloge smo najprej preučili vzroke in posledice podnebnih sprememb in opredelili ekonomski vpliv podnebnih sprememb na gospodarski razvoj. V nadaljevanju smo predstavili najpomembnejše mednarodne sporazume na področju podnebnih sprememb in njihovo uspešnost pri zmanjševanju toplogrednih plinov ter naredili analizo uspešnosti prvega, drugega in tretjega trgovalnega obdobja EU ETS. V empiričnem delu naloge smo v raziskavo zajeli tri izbrane družbe, ki so v letu 2013 skupaj predstavljale 68 % vseh preverjenih emisij toplogrednih plinov, vključenih v trgovalno shemo EU ETS v Sloveniji. Preučili smo stroške in prihodke iz naslova emisijskih kuponov ter uspešnost teh podjetij na podlagi revidiranih letnih poročil v obdobju od 2008 do 2016, torej za celotno drugo trgovalno obdobje EU ETS in za prva štiri leta tretjega trgovalnega obdobja EU ETS. Naredili smo analizo stroškov in prihodkov v zvezi z emisijskimi kuponi ter ločeno prikazali stroške brezplačnih emisijskih kuponov in stroške kupljenih emisijskih kuponov, prav tako smo prikazali prihodke slednjih. Za preučitev uspešnosti izbranih podjetij smo si izbrali kazalnika ROA in EBITDA marža. V drugem delu empiričnega dela smo tudi preučili povezanost stroškov in prihodkov iz naslova emisijskih kuponov ter povprečne prodajne cene električne in toplotne energije v izbranih podjetjih po letih. Glavne ugotovitve pri tej raziskavi so, da so se stroški emisijskih kuponov v tretjem trgovalnem obdobju povišali, prav tako stroški emisijskih kuponov predstavljajo v strukturi obratovalnih stroškov v tretjem trgovalnem obdobju višji delež kot v drugem trgovalnem obdobju EU ETS. Prihodki iz naslova emisijskih kuponov pa so se v tretjem trgovalnem obdobju znižali glede na drugo trgovalno obdobje EU ETS. Statistično sicer nismo uspeli dokazati korelacije med stroški emisijskih kuponov in uspešnostjo izbranih podjetij. Naslednja ugotovitev pri preučitvi povprečnih prodajnih cen električne in toplotne energije je, da se stroški emisijskih kuponov v tretjem trgovalnem obdobju niso odražali v prodajni ceni predvsem zaradi razmer na trgu z električno energijo. Pri prodajni ceni toplotne energije pa se strošek emisijskih kuponov odraža v prodajni ceni toplotne energije, ta dejavnost je namreč regulirana in je strošek kupljenih emisijskih kuponov priznan kot upravičen strošek.
Ključne besede: emisijski kuponi, uspešnost podjetja, mednarodni sporazumi na področju podnebnih sprememb, trgovalna shema EU ETS.
Objavljeno v DKUM: 04.07.2018; Ogledov: 1323; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (3,32 MB)

5.
Vloga evropskega parlamenta v mednarodni trgovini
Nikolina Travner, 2017, magistrsko delo

Opis: Evropska unija predstavlja največje svetovno gospodarstvo z največjim enotnim notranjim trgom. Skupna trgovinska politika je eno izmed prvih področij političnega sodelovanja na ravni Evropske unije, pri katerem so države članice podelile del svoje suverenosti njenim institucijam. S skupno trgovinsko politiko Evropska unija določa smernice, pri čemer pa igrajo pomembno normativno vlogo mednarodni sporazumi, ki jih ta sklepa s tretjimi državami. Evropska unija se je morala soočiti s spremenjeno strukturo in vzorci mednarodne trgovine, ki so jih prinesli novi ekonomski igralci, tehnološki dosežki in svetovna finančna kriza. Z namenom zagotovitve gospodarske rasti in delovnih mest je določila ukrepe, ki naj med drugimi omogočijo tudi večjo transparentnost, demokratičnost in legitimnost Evropske unije. Pri tem je najpomembnejšo vlogo odigrala uveljavitev Lizbonske pogodbe. Slednja je bistveno okrepila vlogo Evropskega parlamenta, med drugim tudi s povečanjem njegovega vpliva na oblikovanje skupne trgovinske politike v postopkih sklepanja mednarodnih trgovinskih sporazumov. Problem, ki je v magistrskem delu analiziran, je vloga Evropskega parlamenta kot predstavniškega organa državljanov Evropske unije, v institucionalni verigi Evropske unije in njenega vplivanja na mednarodno trgovino. Naloga opredeljuje vlogo Evropske unije v mednarodni trgovini na podlagi osnovnih statističnih podatkov njenega delovanja in njenega vpliva v Svetovni trgovinski organizaciji. Delo obširneje razlaga pomen mednarodnih sporazumov, njihov razvoj in postopek sklepanja ter se pri tem osredotoča na mednarodne trgovinske sporazume. Z namenom čim boljšega prikaza vloge Evropskega parlamenta v mednarodni trgovini je v delu najprej razložena njegova funkcija in na kratko prikazan razvoj povečevanja njegovih pristojnosti. V osrednjem delu magistrske naloge je predstavljena vloga Evropskega parlamenta pri sklepanju mednarodnih trgovinskih sporazumov, ki je razdeljenega na dve časovni točki – pred in po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. Delo v celoto zaključuje šest primerov vplivanja Evropskega parlamenta na zadeve skupne trgovinske politike - Sporazum o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo, Sporazum o posredovanju bančnih podatkov evropskih državljanov ZDA (SWIFT), Mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA), Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP), Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA) ter odločitev Evropskega parlamenta v zvezi z vprašanjem priznanja statusa tržnega gospodarstva Kitajski. Evropski parlament je z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe pridobil v okviru sklepanja mednarodnih trgovinskih sporazumov večjo politično moč, kar pa ima pomembno posledico tudi pri zagotovitvi večje preglednosti razprave v okviru postopkov pogajanj in same sklenitve mednarodnih trgovinskih sporazumov. Odslej Evropski parlament predstavlja enega glavnih akterjev na tem področju in njegovega vpliva na mednarodno trgovino ne gre zanemariti.
Ključne besede: Evropska unija, Evropski parlament, pravo Evropske unije, skupna trgovinska politika, Svetovna trgovinska organizacija (STO), Lizbonska pogodba, mednarodna trgovina, mednarodni sporazumi, trgovinski sporazumi, Sporazum o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo, Sporazum o posredovanju bančnih podatkov evropskih državljanov ZDA (SWIFT), Mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA), Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP), Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA), status tržnega gospodarstva Kitajske.
Objavljeno v DKUM: 08.08.2017; Ogledov: 2397; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

6.
7.
8.
Mednarodna trgovina s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami ter izvajanje konvencije CITES : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Urška Franko, 2014, diplomsko delo

Opis: Nezakonita trgovina s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami je novodoben pojav in tema mnogih razprav na lokalni in globalni ravni. Vključuje vsa protipravna dejanja, od tihotapljenja, ulova, zbirateljstva ogrožene živalske ali rastlinske vrste do nezakonite trgovine. Kaže se v različnih oblikah, najnevarnejša pa je tista, ki zadeva organizirano strukturo kriminala. Poteka preko neformalnih mrež, zato je njen obseg nemogoče točno izmeriti. Gonilna sila nezakonite trgovine so potrošniki, ki povprašujejo predvsem po heterogenih osebkih, ki se uporabljajo za različne namene, kot so kuhinjske specialitete, tradicionalna medicina, dekorativni predmeti za notranjo opremo bivalnih prostorov, modni dodatki ali hišni ljubljenčki. Namen diplomskega dela je bil predstaviti nezakonito trgovino s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, njene značilnosti, globalni obseg, posledice in ključne krivce za njen obstoj ter spoznati novodobne tehnike tihotapljenja, ki jih uporabljajo storilci kaznivih dejanj pri izvajanju nezakonitih dejavnosti. Ugotovili smo, da so številčno najbolj tihotapljeni živalski in rastlinski osebki oziroma njihovi deli sloni, nosorogi, vrste velikih azijskih mačk, želve in morske školjke, zato smo jih podrobneje opredelili, prav tako pa smo predstavili vrednosti eksotičnih živali in njihovih delov na svetovnih črnih trgih v letu 2014. Nezakonita trgovina s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami je transnacionalna oblika kriminalitete, zato je za preprečevanje tega pojava ključno še bolj okrepljeno sodelovanje med državami, mednarodnimi organizacijami, podjetji in posamezniki. Pomembni so tudi drugi preventivni ukrepi, ki bi pripomogli k zmanjšanju te problematike. Eden glavnih mednarodnih instrumentov za zaščito živali in rastlin je tudi Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (konvencija CITES), ki poskuša na podlagi dovoljenj in potrdil zagotoviti, da se nobena živalska ali rastlinska vrsta zaradi mednarodne trgovine ne bi uporabljala netrajnostno.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, organizirana kriminaliteta, ogrožene živalske vrste, ogrožene rastlinske vrste, zaščitene vrste, tihotapstvo, preprečevanje, mednarodni sporazumi, CITES, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.01.2015; Ogledov: 1958; Prenosov: 344
.pdf Celotno besedilo (5,09 MB)

9.
Think tank omrežje med družbeno vplivnimi strateškimi inštituti - povojni konflikti v ex YU in njihove možne rešitve : magistrsko delo
Janez Juvan, 2013, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je preveriti možnosti učinkovitega povezovanja mednarodne skupnosti pri iskanju mirovnih rešitev za težavne razmere v nekaterih državah zahodnega Balkana. Opredelili smo bistvene konflikte, identificirali vzroke in izpeljali možne rešitve. S pomočjo daljšega vprašalnika smo izvedli anketo med strokovnjaki za to področje in povzeli njihove odgovore. Iz opravljenih intervjujev, pridobljenih odgovorov iz vprašalnika, analiziranega celotnega gradiva in realnega stanja smo izoblikovali nekaj možnih ukrepov, ki bi bili smiselni in bi lahko pomenili korake naprej k iskanju rešitev za regijo in uveljavljanju pozitivnih sprememb. Mednarodna skupnost se je lotila posameznih mirovnih sporazumov in uveljavljanja rešitev z namenom preprečiti vojskovanje in pri tem določiti nova urejena razmerja med narodi zahodnega Balkana. Vnaprej oblikovane rešitve ni enostavno predpisovati, vendar se je izkazalo, da je stopnja pripravljenosti k iskanju kompromisov med narodi ex YU majhna. Zato bo s strani mednarodne skupnosti potrebno veliko truda, volje in potrpežljivosti, ker se rešitve ne dogajajo preko noči. Iskanje načinov, kako doseči delovanje posamezne entitete in da v njej sodelujejo vsi prebivalci ne glede na narodnost, je velik izziv za mednarodno skupnost v prihodnosti.
Ključne besede: mednarodni odnosi, konflikti, mirovne operacije, mirovni sporazumi, človekove pravice, nekdanja Jugoslavija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 22.10.2013; Ogledov: 1415; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (700,60 KB)

10.
SKUPNA ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU DO SREDOZEMLJA
Maja Reiter, 2012, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu smo najprej na kratko opredelili skupno zunanjetrgovinsko politiko EU ter glavne instrumente, s katerimi EU ureja trgovinsko menjavo s tretjimi državami. Sledi predstavitev ekonomskih značilnosti sredozemskih držav partnerk (SDP), predstavili pa smo tudi aktualne podatke o neposrednih tujih investicijah v regiji. Analizirali smo ekonomsko sodelovanje med EU in Sredozemljem na področju trgovine z blagom, storitvami ter NTI ter ugotovili, da je EU zelo pomemben gospodarski partner za regijo, medtem ko pa je stopnja intraregionalnega ekonomskega sodelovanja nizka. Prikazali smo razvoj skupne zunanjetrgovinske politike EU do Sredozemlja- od začetnih unilateralnih preferenc, ki jih je EU nudila SDP v 1960.-ih, pa do pridružitvenih sporazumov v okviru Evro-sredozemskega partnerstva, dandanes razširjenega v Unijo za Sredozemlje. Bistvena razlika je v zahtevani stopnji vzajemnosti glede liberalizacije trgovine oziroma dostopa na trg, kajti cilj partnerstva je oblikovanje evro-sredozemskega prostotrgovinskega območja. Ker je v okviru preteklih dogovorov EU že liberalizirala uvoz industrijskih izdelkov ter določenega dela kmetijskih in ribiških izdelkov iz SDP, se danes praktično odvija proces asimetričnega odpiranja trgov evropskemu izvozu v SDP. Ugotovili smo, da nekatere SDP še vedno uporabljajo visoke carinske zaščite. Obenem pa tako trgovino z EU kot tudi intraregionalno trgovino dodatno zavirajo različne necarinske trgovinske ovire na področjih, kot so standardi, sanitarni in fitosanitarni ukrepi, carinski postopki, zaščita pravic intelektualne lastnine ter politika konkurence in javne nabave.
Ključne besede: Skupna trgovinska politika, Evropska unija, Sredozemlje, Sredozemske države partnerke, mednarodni trgovinski sporazumi, intraregionalna trgovina, liberalizacija trgovine, evro-sredozemsko prostotrgovinsko območje, trgovinske ovire.
Objavljeno v DKUM: 06.07.2012; Ogledov: 2355; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici