| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
OBVEZNOSTI DELODAJALCA PRI IZVAJANJU NOČNEGA IN VEČIZMENSKEGA DELA
Rada Ljubičić, 2014, diplomsko delo

Opis: Nočno delo je zelo posebna oblika dela, ker posega na zdravstveno področje človeka ter njegovo socialno in družinsko življenje. Opravljanje izmenskega in nočnega dela na zaposlenem pušča psihične, fizične in socialne posledice. Delo poteka v manj ugodnem delovnem času in okolju, kar predstavlja resen dejavnik tveganja za nastanek številnih bolezni. Pri nočnem delu se je treba boriti proti naravnemu biološkemu ritmu, ne nazadnje pa moramo po koncu nočne izmene iti domov in poskušati zaspati, čeprav nam biološka ura, dnevna svetloba in družba govorijo, da je to čas budnosti in aktivnosti. Človeški organizem se namreč zelo težko prilagodi delu ponoči, izčrpa pa ga tudi pomanjkanje spanca. Dejstvo je, da opravljanje neizogibnega dela v izmenah povzroča kronično utrujenost, poruši naravni ritem spanja, lahko povzroči debelost, depresijo in celo raka. Zaradi vsega navedenega in zmanjšane kvalitete življenja nočnemu delavcu pripadajo nekatere ugodnosti in pravice, s katerimi ga zakon varuje in istočasno delodajalcu nalaga določene obveznosti. Pri tem so obveznosti delodajalca določene z mednarodnopravnimi viri ter notranjo pravno zakonodajo. Zato je najbolj pomembno, da se delodajalec zaveda, da je delavec, ki opravlja delo v dnevnem času, produktivnejši, manj podvržen stresu in poškodbam in da je zato nujno potrebno spoštovanje zakonodaje, ki varuje in pomaga izmenskim delavcem.
Ključne besede: nočno delo, obveznost delodajalca, konvencije mednarodne organizacije dela (MOD), zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), cirkadiani ritmi, utrujenosti, spanje
Objavljeno v DKUM: 08.10.2014; Ogledov: 1756; Prenosov: 707
.pdf Celotno besedilo (671,99 KB)

2.
PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA S STRANI DELODAJALCA IN DELAVCA TER MEDNARODNI VIDIK
Barbara Fras, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti institut prenehanja delovnega razmerja s strani delodajalca in delavca po nacionalni ureditvi ter mednarodnem vidiku in primerjava z Republiko Hrvaško, Republiko Avstrijo in Zvezno republiko Nemčijo. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi je zelo pomembna tema delovnega prava, saj vpliva na pravice in obveznosti pogodbenih strank. Po eni strani delavec izgubi vir za preživljanje sebe in svoje družine, po drugi strani pa delodajalec izgubi delovno silo, kar vpliva na njegovo poslovanje. V diplomskem delu sem predstavila prenehanje delovnega razmerja, postopke in pravice pogodbenih strank. Dotaknila sem se tudi posebnega varstva pred odpovedjo. Posledice gospodarske krize so pustile pečat prav na področju zaposlovanja. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bila ugotovljena 8,2-odstotna stopnja brezposelnosti za 2. četrtletje (od aprila do junija) 2012. Na podlagi teh ugotovitev opazimo, kako veliko vlogo ima zaposlitev, ki daje delavcu in družini varstvo, stabilnost in vir za preživljanje. Zato je pomembno, da se zavedamo pravic na podlagi delovnega razmerja in da ostanemo aktivni na delovnem področju. Izguba zaposlitve lahko vodi do večjih težav; bistvenega pomena je, da se posameznik zaveda posledic in na podlagi pravic, ki mu pripadajo, pravilno ukrepa. Za potrebe tega diplomskega dela je bistven pravni akt Zakon o delovnih razmerjih, ki je nastal v luči mednarodnih dokumentov, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Tako je prenehanje pogodbe o zaposlitvi urejeno v skladu z Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, (spremenjeno) Evropsko socialno listino, Konvencijo MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca in istoimenskim Priporočilom 166 ter nekaterimi konvencijami, ki zagotavljajo varstvo posameznim kategorijam delavcev. Največji poudarek bo predvsem na odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Zaradi potrebe po večji fleksibilnosti pri zaposlovanju in želje po zmanjšanju segmentacije na trgu dela pa je predvidena tudi sprememba Zakona o delovnih razmerjih. Podan je predlog, ki ga bom predstavila in poskušala prikazati določene spremembe, saj se nanaša v veliki meri prav na temo prenehanja delovnega razmerja.
Ključne besede: delovno razmerje, prenehanje pogodbe o zaposlitvi, Zakon o delovnih razmerjih, konvencije Mednarodne organizacije dela, varstvo pred odpovedjo.
Objavljeno v DKUM: 27.02.2013; Ogledov: 3371; Prenosov: 545
.pdf Celotno besedilo (847,52 KB)

3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici