| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Zagotavljanje industrijske varnosti
Aleš Kotnik, 2008, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: industrijska varnost, mednarodna industrijska varnost, varovanje tajnih podatkov, državni organi, zakonodaja
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 1268; Prenosov: 79
URL Povezava na celotno besedilo

5.
6.
Pravice iz invalidskega zavarovanja - neskladnost 2. in 3. odstavka 66. člena ZPIZ-1 z Ustavo Republike Slovenije
Primož Bele, 2012, diplomsko delo

Opis: Republika Slovenija je socialna država, kar je navedeno v drugem členu Ustave Republike Slovenije1. Upoštevajoč navedeno, prvi odstavek 50. člena Ustave RS zagotavlja državljanom pravico do socialne varnosti, pod pogoji, ki jih določa zakon. Naveden člen Ustave RS obvezuje državo, da z zakonom uredi obvezna socialna zavarovanja, torej tudi invalidsko zavarovanje. Država je dolžna zagotoviti delovanje invalidskega zavarovanja, kar je storila z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-1. Ustava prepušča zakonodajalcu, da v zakonu določi vsebino in obseg človekovih pravic. Vendar zakonodajalčeva normativna dejavnost ni neomejena. Ko gre za človekove pravice so le-te zaščitene z Ustavo RS. V diplomskem delu je prikazan nedopusten poseg v človekove pravice. ZPIZ-1 namreč nekaterim kategorijam zavarovancev odreka pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja v primeru nastanka invalidnosti III. kategorije, samo zaradi njihovega statusa.
Ključne besede: Ključne besede: socialna varnost, človekove pravice, Ustava RS, invalidsko zavarovanje, III. kategorija invalidnosti, samozaposleni, kmetje, brezposelne osebe, Ustavno sodišče, Mednarodna organizacija dela
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 2197; Prenosov: 683
.pdf Celotno besedilo (714,19 KB)

7.
Skupna varnostna in obrambna politika Evropske unije - pomen Lizbonske pogodbe : diplomsko delo univerzitetnega študija
Rok Rančnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Po drugi svetovni vojni je Evropsko združevanje temeljilo na želji po čim večji mednarodni varnosti. Evropske države so začele medsebojno sodelovati in se vključevati v različne mednarodne organizacije. Po koncu hladne vojne je prišlo do prizadevanj za vzpostavitev celostnega varnostnega sistema v širši mednarodni skupnosti. Evropska unija je tako s postopnim uveljavljanjem njene skupne zunanje in varnostne politike postala globalni varnostni dejavnik. Krepitev mednarodne varnosti, ohranjanje mednarodnega miru in spodbujanje vladavine prava, demokracije in spoštovanja človekovih pravic so temelji na katerih se gradi ideja SZVP Evropske unije. Posamezne države članice pa vendarle ohranjajo neodvisen nadzor nad zunanjo politiko, varnostnimi in obrambnimi zadevami. SVOP Evropske unije se je razvila na podlagi SZVP kot njen integrativni del. SVOP predstavlja orodje za intervencije v kriznih situacijah. Od Lizbonske pogodbe naprej pa jo določajo bistveno natančnejša pravila kot prej. Kot odziv na mednarodne krize je EU vzpostavila sile za hitro posredovanje. Njihova vloga je opravljanje reševalnih, mirovnih in človekoljubnih nalog ter drugih nalog kriznega upravljanja. Vloga EU ima v širšem mednarodnem prostoru tako vse večji pomen. EU na področju zunanjih zadev tesno sodeluje z Natom, ki nista konkurenčni, ampak dopolnjujoči se organizaciji. Cilj doseganja partnerstva med organizacijama je predvsem obvladovanje kriznih razmer. Nato ima večjo prednost pri težjih in zahtevnejših operacijah, kjer je za pričakovati dolgotrajno akcijo, EU pa je usmerjena predvsem v civilno - krizno upravljanje ter rehabilitacijo v post - konfliktnem obdobju.
Ključne besede: mednarodna varnost, varnostna politika, Evropska unija, diplomske naloge
Objavljeno: 17.02.2014; Ogledov: 1604; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (452,73 KB)

8.
Mednarodna pomorska organizacija s poudarkom na predpisih, ki urejajo varnost plovbe
Katja Vajksler, 2018, diplomsko delo

Opis: Morje pokriva 70% zemeljske površine in je z razvojem plovbe postalo pomembna prometna povezava. Zaradi številnih nesreč, ki so se zgodile na morju, je postalo jasno, da obstoječa pravila ne zagotavljajo zadostne varnosti na morju. Najboljši način za izboljšanje varnosti je z razvijanjem mednarodnih predpisov, ki jim sledijo vse plovne države. Iz tega razloga je bila ustanovljena Mednarodna pomorska organizacija (IMO), kot specializirana pomorska agencija v okviru ZN. Njena naloga je s sodelovanjem spodbuditi varen, okolju prijazen, učinkovit in trajnosten ladijski promet. To bo doseženo s sprejetjem najvišjih izvedljivih standardov pomorske varnosti in zaščite, učinkovitostjo navigacije ter preprečevanjem in nadzorovanjem onesnaževanja z ladij in tudi z učinkovitim izvajanjem instrumentov IMO, z namenom njihove splošne in enotne uporabe. Že od začetka svoje ustanovitve je razvijala nove konvencije, ko so se pojavile potrebe in zagotavljala, da so obstoječi instrumenti v koraku s spremembami v pomorski tehnologiji. Varnost na morju je bila in ostaja še vedno najpomembnejša naloga organizacije, zaradi česar je na tem področju razvila številne konvencije. Najpomembnejša med njimi je Mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju (SOLAS), ki je v diplomskem delu podrobno predstavljena. Predstavljeni pa sta tudi Mednarodna konvencija o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov (STCW) ter na kratko Mednarodna pravila o izogibanju trčenj na morjih (COLREGs). V diplomskem delu so zajete tudi značilnosti pomorskega mednarodnega prava ter pomembne informacije o organizaciji IMO.
Ključne besede: pomorsko mednarodno pravo, Mednarodna pomorska organizacija, varnost plovbe, varstvo človeškega življenja na morju, standardi usposabljanja, izogibanje trčenju na morjih
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 259; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

9.
Oblikovanje modela delovanja mednarodne skupnosti v državah Zahodnega Balkana za doseganje dolgoročne stabilnosti in varnosti
Janez Juvan, 2020, doktorska disertacija

Opis: V disertaciji so opisani vzroki za nastanek vojn na območju nekdanje Jugoslavije, ki jo danes poznamo pod nazivom Zahodni Balkan in dejavniki, ki so vplivali na razvoj sovražnosti pred vojnami in posledice. Mednarodna skupnost se je reševanja predvojnih problemov lotevala z vnaprejšnjim nezaupanjem in miselnimi vzorci, ki niso ustrezali dejanskim razmeram. Hkrati so upoštevali predvsem svoje posebne interese. Vojne v devetdesetih so to nazorno pokazale. Prebivalci v regiji se pri komunikaciji v mednarodnem okolju izogibajo lastni geografski identifikaciji. Ne opredeljujejo se po nazivu Balkan zaradi vseh negativnih in slabšalnih opisov, ki so se nabrali skozi stoletja v širši mednarodni skupnosti. Mednarodna skupnost je spoznala kako so nekateri v preteklosti izvajani politični eksperimenti v regiji dosegli manj kot je bilo želeno ter se zaveda, da je potrebno najti nove mehanizme reševanja konfliktnih situacij. Evropa in širša mednarodna skupnost je prepoznala, potrebna je nova strategija za Zahodni Balkan. S politiko zapiranja meja in nenaklonjenostjo novim članicam, se ne prispeva k stabilnosti v regiji. Vključevanje novih držav iz Zahodnega Balkana v EU ni realno v prihodnjih letih. Evropska komisija resda ima napisano strategijo širjenja na Zahodni Balkan vendar realnost in odziv posameznih držav članic EU kaže nesporno dejstvo, da širitve z novimi članicami ne vidijo v istih časovnih okvirih kakor predvideva strategija. Raziskava ponuja nov model potrebnih ukrepov in prioritet, ki bi jih mednarodna skupnost morala vpeljevati v regiji v prihodnje. Raziskavo smo izvedli s primerjalno analizo že obstoječega gradiva, opravili smo daljše intervjuje s strokovnjaki, ki poznajo regijo podrobno, ter analizirali že izvedene ukrepe v svetu kot primere dobre ali slabe prakse. S sintezo v raziskavi pridobljenih podatkov smo prikazali rezultate in iz njih izpeljali ustrezne zaključke. Ukrepi novega modela lahko pripomorejo, da bodo potrebne reforme lažje izvedene. Model poudarja tudi vse tiste elemente varnosti, ki so ključni za stabilnost regije in preprečevanje konfliktov v prihodnje. Bistvo novega modela je z reformami doseči delovanje pravne države, posodobitev javne uprave, poenotenje poslovnega okolja z davčno politiko in institucijami nadzora, odpreti in zaščititi konkurenčnost delovne sile, vzpostaviti delujoče socialne, zdravstvene in pokojninske sisteme ter ustvariti pogoje za delovanje civilne družbe. Izdelati je treba proaktiven in dinamičen razvoj odnosov na ravni mednarodne skupnosti. Varnostni koncept za Zahodni Balkan mora postati načrt celotne Evrope in širše mednarodne skupnosti kot del stabilnosti širše regije. Upravljanje s konflikti, delujoče institucije v okviru pravne države in svobodne civilne družbe morajo biti uporabljene kot preventiva pred kakršnimkoli nasiljem. Nov model je ob upoštevanju lokalnih posebnosti mogoče implementirati tudi v drugih regionalnih konfliktnih območjih.
Ključne besede: mednarodna skupnost, varnost, Zahodni Balkan, doktorske disertacije
Objavljeno: 28.02.2020; Ogledov: 122; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

10.
Značilnosti sodobnega pomorskega piratstva in grožnje mednarodni skupnosti
Vlado Odar, 2010, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Predstaviti vrste in značilnosti sodobnega pomorskega piratstva ter na podlagi tega oceniti njihovo grožnjo mednarodni varnosti. Metodologija: Prispevek temelji na zbiranju, analizi in interpretaciji primarnih in sekundarnih virov. V tretjem poglavju je uporabljena analiza trendov in primerjalna analiza števila piratskih napadov v svetu. Primerjalna analiza je nato uporabljena še v četrtem poglavju pri ugotavljanju značilnosti sodobnih piratskih skupin. Ugotovitve: Pirate lahko v grobem razdelimo na običajne in na organizirane piratske skupine. Prvi se piratstva poslužujejo predvsem iz potrebe po preživetju in izvajajo v glavnem majhne oborožene rope, med tem ko je motivacija drugih dobiček in izvajajo v glavnem večje ugrabitve, včasih celotnih ladij, tovora in posadke. Grožnja, ki jo pirati predstavljajo mednarodni skupnosti, je kompleksna in večplastna, uspešno soočanje z njimi pa prav tako zahteva večplasten odziv, ki ne sme biti omejen zgolj na boj proti piratom na morju ampak tudi odpravljanje vzrokov za njegov nastanek na kopnem. Omejitve: Prispevek temelji zgolj na uradnih statistikah piratskih napadov in njihovih značilnostih, dejstvo pa je, da večina piratskih napadov ostane nezapisanih. Izvirnost/pomembnost prispevka: V prispevku so na podlagi značilnosti piratskih skupin in njihovih modus operandi predstavljene grožnje, ki jih te skupine predstavljajo mednarodni skupnosti, hkrati se skozi vzgibe piratov za svoje delovanje razkrivajo vzroki za nastanek piratstva in s tem nakazuje strategije za soočanje s tem fenomenom.
Ključne besede: piratstvo, pomorsko piratstvo, mednarodna varnost, organizirana kriminaliteta
Objavljeno: 12.05.2020; Ogledov: 15; Prenosov: 3
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici