SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
PSIHIČNO NASILJE V DRUŽINI
Janja Lipovača, 2011, diplomsko delo

Opis: Družina je zaradi velike čustvenosti in psihičnih razmerij, ki so značilna za družinske odnose, veliko bolj stresna kot druge socialne skupine. Vsak zakon opredeljuje družino glede na namen urejanja razmerij med posamezniki, ki so tam zajeti. Podobno je tudi z opredelitvijo nasilja v družini, kjer mora definicija zajemati vse pojavne oblike nasilja, na primer fizično, psihično, spolno…, kot tudi določiti krog oseb, ki so kot družinski člani lahko žrtve nasilja. Psihično nasilje v družini opredeljujemo kot ravnanja, s katerimi povzročitelj nasilja pri družinskem članu povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, ne glede na obliko dejanj. Mednarodni pravni akti izrecno ne omenjajo psihičnega nasilja v družini, vendar žrtve ščitijo s splošnimi določbami, ki predstavljajo osnovo za nadgradnjo znotraj nacionalnih zakonov in drugih aktov. Slovenska zakonodaja je na tem področju postavila temelje s sprejetimi zakoni, ki jih je potrebno dosledno spoštovati. V zadnjih letih največje breme nosijo centri za socialno delo, ki koordinirajo in povezujejo skupinsko delo različnih državnih organov in nevladnih organizacij. Policija pa je tista, ki je na terenu najpogosteje v stiku s psihičnim družinskim nasiljem.
Ključne besede: družina, nasilje v družini, psihično nasilje v družini, mednarodna ureditev nasilja v družini, ureditev psihičnega nasilja v slovenski zakonodaji, center za socialno delo, policija
Objavljeno: 01.02.2011; Ogledov: 4636; Prenosov: 491
.pdf Celotno besedilo (538,24 KB)

6.
7.
REŠEVANJE KOLEKTIVNIH DELOVNIH SPOROV S POUDARKOM NA SPORIH V ZVEZI S STAVKO
Snežana Markuljevič, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, ki sicer predstavljata celoto. Prvi del obravnava posebnosti kolektivnih delovnih sporov ter način njihovega reševanja. Število sodnih zadev je precej visoko glede na število zaposlenih, delodajalcev in prebivalcev na splošno. Zakonodaja z različnimi sredstvi mora spodbujati mirne načine reševanja sporov. Šele takrat, ko bodo ljudje sposobni in pripravljeni soglasno in v korist obeh sprtih strani rešiti nastali medsebojni spor, se bo dvignila tudi pravna kultura države. Na ta način se bo število vseh, ne le delovnih sporov občutno zmanjšalo. Kolektivno delovno pravo se v primerjavi z individualnim ni toliko razvilo predvsem zaradi pomanjkanja materialnih in procesnih predpisov s tega področja. Posledice navedenega so vidne tudi v sodni praksi, ki ni razvila nekaterih pomembnih institutov ali pa jih je razvila mnogo kasneje. Posebna pozornost je namenjena stavki kot borbeni obliki reševanja kolektivnih delovnih sporov. Stavka je industrijska akcija delavcev, ki s prekinitvijo dela poizkušajo izsiliti od delodajalca določene zahteve. Je individualna pravica delavca, ki se uresničuje na kolektiven način. Zagotovljena je v Zakonu o stavki in v Ustavi, zato jo je potrebno kot človekovo pravico zagotavljati in izvajati. Negativne posledice stavk spodbujajo subjekte in državo, da ustanovijo oblike in načine mirnega reševanja sporov. To obveznost pozna tudi naš Zakon o stavki. Preden se stavka začne, morata stranki poskušati sporazumno rešiti spor. Če tak postopek ni bil uspešen je podana procesna predpostavka za sodno varstvo kolektivnega delovnega spora. Drugi del obravnava pomen pravice do stavke in pogoje za njeno zakonitost. Sledi pregled ustavne ureditve z ustavnimi omejitvami pravice do stavke, ki se povezuje s sodno prakso Ustavnega sodišča. Navaja pa tudi splošne usmeritve in stališča organov mednarodnih organizacij ter primerjavo v drugih državah. Pri tem je opozorjeno na neustrezno reševanje vprašanj v državnih organih in javnih uslužbencih pri nas. Sprememba obstoječega Zakona o stavki je nujno potrebna glede na nove izkušnje in prakso, ki se je do danes izoblikovala. Pri oblikovanju novega zakona bo treba upoštevati vse ratificirane mednarodne konvencije in pakte, ki zavezujejo Slovenijo. Gre za staro, nesodobno področje (kar se vidi predvsem v tem, da imamo še vedno stari jugoslovanski zakon), ki ga je potrebno novelirati in ga ni mogoče odlašati v nedogled. Pripravljen je bil tudi osnutek novega Zakona o stavki, ki pa je zastal.
Ključne besede: Ključne besede: kolektivni delovni spor, udeleženci, mirne metode reševanja sporov, sodni postopek, pravica do stavke, pogoji za zakonitost, omejitve, mednarodna ureditev, sodna praksa
Objavljeno: 16.02.2012; Ogledov: 1808; Prenosov: 454
.pdf Celotno besedilo (807,91 KB)

8.
9.
10.
Zgodovinski razvoj pravic invalidov do sprejetja MKPI
Miha Erhatič, 2018, diplomsko delo

Opis: Invalidi so heterogena skupina, za katero so značilne različne invalidnosti in zato lahko v literaturi srečamo številne definicije invalidnosti. Tako kot je pri številu definicij invalidnosti, je tudi področje urejanja človekovih pravic močno razvejano. Naloga prikazuje pomembnejše dokumente, ki urejajo človekove pravice invalidov do sprejetja Mednarodne konvencije o pravicah invalidov. Pravna ureditev pravic invalidov je zahtevna tematika, ki je med seboj zelo prepletena in s tem tako na mednarodni kot tudi na ravni RS urejena s številnimi zakoni. Na mednarodni ravni so v nalogi predstavljeni predpisi, ki to področje urejajo in so jih sprejele: OZN, Mednarodna organizacija dela, Svet Evrope in Evropska unija. Na nacionalni ravni pa je ureditev pravic invalidov prikazana po različnih področjih. Tako je prikazano področje vzgoje in izobraževanja, dela in zaposlovanja, zdravstvenega varstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, starševskega varstva in družinskih prejemkov, socialnega varstva vojnih invalidov ter kulture.
Ključne besede: invalidi, pravice invalidov, mednarodna ureditev, nacionalna ureditev
Objavljeno: 22.01.2019; Ogledov: 44; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (749,34 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici