| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 88
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen Finskega trga za gospodarstvo Slovenije
Klara Popović, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali značilnosti mednarodne trgovine in njen vpliv na gospodarstvo. Današnji časi zaradi prepletenosti in kompleksnosti poslovanja, zahtevajo od držav sodelovanje, partnerske odnose in zavezništva. V tem obdobju si nobena država, nobeno gospodarstvo ne more privoščiti samozadostnosti ali neke oblike izolacije, saj ne bi preživelo. Poudarjanje pojmov kot so svetovno gospodarstvo, svetovni trgi in globalizacija, nakazuje prepletenost držav. Magistrsko delo smo začeli z opredelitvijo nastanka in razvoja mednarodne trgovine. Mednarodno poslovanje opredelimo kot družbeno-politično pogojen proces izmenjave, ki vključuje dve ali več držav in dva ali več družbenih akterjev, katerih komercialno motiviran namen je bodisi zadovoljiti nepopolno zadovoljene nacionalne izmenjave bodisi hkrati ustvariti in zadovoljiti nacionalne izmenjave. Mednarodno poslovanje je neposredno povezano tudi z globalizacijo. Globalizacija je večplasten pojav in vsak njen vidik lahko različno učinkuje na ekonomske kazalnike. Pojavlja se kot del velikega števila gospodarskih, tehničnih, socialnih, pravnih in političnih sprememb, ki se medsebojno prepletajo in se vračajo, zato je učinke globalizacije težko ločiti. Nadalje smo se osredinili na gospodarstvi izbranih držav, in sicer Slovenije in Finske. Opredelili, opisali in analizirali smo značilnosti gospodarstev obeh držav. Pri tem smo upoštevali značilnosti makroekonomskega poslovnega in investicijskega okolja. S tem smo pridobili konkretnejši vpogled v značilnosti gospodarstev in njihovo delovanje. Osredinili smo se na mednarodno aktivnost obeh držav in opredelitev glavnih trgovskih partneric. Ugotovili smo, da so največji trgovski partnerji Slovenije Avstrija, Luksemburg, Švica, Hrvaška in Nemčija. Največji vlagatelji na Finskem pa so bližnje države Švedska, Nizozemska, Luksemburg in Norveška. Slovenija je za Finsko po pomembnosti. šele na 46.mestu. V tretjem delu smo opredelili gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Finsko. Predstavili smo splošne politične in gospodarske odnose med državama ter meddržavne sporazume. Ker sta obe državi v Evropski uniji, je njuno poslovanje v večinski meri določeno v njen, predvsem kadar gre za sporazume in podpise pogodb. Podrobneje smo predstavili blagovno menjavo za obdobje 2018—2023 ter analizirali uvoz in izvoz po panogah. Ugotovili smo, da je slovenski izvoz na Finsko večji, kot slovenski uvoz iz Finske. Predstavili smo tudi možnosti razvoja sodelovanja in razširitev partnerstva med državama. Izdelki z največjim izvoznim potencialom iz Slovenije na Finsko so zdravila za prodajo na drobno, motorna vozila za prevoz manj kot deset oseb in električna energija. V empiričnem delu magistrskega dela smo uporabili analitični pristop. Po metodi deskripcije smo analizirali posamezne gospodarske kazalnike (bruto domači proizvod, uvoz, izvoz, brezposelnost, neposredne tuje naložbe in inflacijo) za obdobje 2008—2022. S korelacijsko in z regresijsko analizo smo ugotovili pozitivno povezanost med določenimi gospodarskimi kazalniki Slovenije in Finske.
Ključne besede: mednarodna trgovina, globalizacija, blagovna menjava, uvoz, izvoz, Slovenija, Finska
Objavljeno v DKUM: 21.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

2.
Analiza dejavnikov gospodarske rasti in vloga izvoznih tokov v državah EU-15
Špela Klara Mauhler, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo vpliv različnih dejavnikov na gospodarsko rast držav članic EU-15 ter naravo povezave med gospodarsko rastjo in rastjo izvoza. V teoretičnem okvirju obravnavamo ključne dejavnike gospodarske rasti skozi različne modele mednarodne trgovine, torej Ricardov, Heckscher-Ohlinov, Krugmanov model in model proizvodnega cikla. S pregledom relevantne empirične literature določimo makroekonomske spremenljivke, ki jih uporabimo v naši analizi. Za analizo dejavnikov gospodarske rasti uporabimo ekonometrični model panelnih podatkov, podrobneje model združenih podatkov, slučajnih in fiksnih učinkov. Statistično relevantnost za odločanje med modelom fiksnih in slučajnih učinkov preverimo s Hausmanovim testom. V pričujočem delu na podlagi rezultatov modelov z robustnimi standardnimi napakami ugotavljamo, da imajo pozitiven statistično značilen vpliv na gospodarsko rast neposredne tuje naložbe (v % BDP), ekonomska svoboda, bruto varčevanje (v % BDP) ter trgovinska odprtost v kombinaciji z neposrednimi tujimi investicijami. Statistično značilen negativen vpliv na gospodarsko rast držav Unije pa je razviden pri stopnji brezposelnosti, obsegu kreditov privatnemu nefinančnemu sektorju (kot % BDP), javnofinančnih izdatkih (kot % BDP) ter inflaciji. V drugem delu ekonometrične analize posebno pozornost namenimo vzročno-posledični povezavi med rastjo izvoza in gospodarsko rastjo, ki jo preučimo s pomočjo razširjenega Dickey-Fullerjevega (ADF) testa stacionarnosti ter Grangerjevega testa. Število odlogov za testiranje Grangerjeve vzročnosti pri posameznih državah je izbrano s pomočjo informacijskih kriterijev Akaike in Schwarz. Rezultati Grangerjevega testa kažejo, da se pri gospodarstvih EU-15 glede na specifične značilnosti posameznih držav pojavljajo tako enosmerne kot dvosmerne vzročne povezave. Gospodarska rast statistično značilno spodbuja rast izvoza v Avstriji, Franciji, in Španiji. Dvosmerno vzročno povezavo med opazovanima spremenljivkama pa potrdimo za Portugalsko in Švedsko. Za panel držav EU-15 smo testirali Grangerjevo vzročnost v rangu odlogov. Evidentirana je bila enosmerna vzročnost, ki teče od rasti realnega izvoza blaga in storitev do rasti realnega BDP per capita za panel EU-15, pri višjih odlogih pa je potrjena tudi obojestranska vzročno-posledična povezava med izvozom in gospodarsko rastjo.
Ključne besede: Gospodarska rast, mednarodna trgovina, izvoz, EU-15, panelni podatki, Grangerjeva vzročnost.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

3.
Mednarodna posvojitev otrok in trgovina z ljudmi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Eva Dvojmoč, 2024, diplomsko delo

Opis: Mednarodna posvojitev otrok pomeni posvojitev otroka, ki prebiva v eni državi s strani posvojitelja, ki prebivajo v drugi državi. Z mednarodno posvojitvijo otroku, ki živi v veliki revščini, omogočimo življenje v novi družini, ki nudi udobje, izobrazbo in ljubezen. Za mednarodne posvojitve je najpomembnejši mednarodni akt na tem področju Konvencija o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah, ki vzpostavlja minimalne standarde na področju mednarodnih posvojitev. Njen cilj je uvesti jamstva, ki bi zagotavljala, da mednarodne posvojitve potekajo v dobro otroka in ob upoštevanju njegovih temeljnih pravic, priznanih v mednarodnem pravu. Namreč otroci, so predvsem iz držav tretjega sveta pogosto ukradeni ali kupljeni in nato skozi posvojitveni sistem prodani. S tem so protipravno pridobljenim otrokom in njihovim družinam kršene človekove pravice. V ta proces so običajno vključene sirotišnice in agencije za posvojitev, ki ne delujejo v skladu z zakonskimi določbami. Trgovina z otroki in mednarodna posvojitev otrok skupaj delujeta najbolje tam, kjer je prisotna korupcija in pomanjkanje upoštevanja zakonodajnih določb. Storilci trgovine z otroki so lahko družinski člani, prijatelji, znanci ali neznanci žrtve trgovine z otroki, kateri izkoriščajo predvsem revne družine, ki so v denarni stiski in bi naredile vse za preživetje. Storilci lahko otroke tudi ugrabijo, in sicer iz bolnišnic, ulic ali parkov. Tveganje za trgovino z otroki pri mednarodnih posvojitvah predstavljajo predvsem otroci, ki zaradi vojn, bolezni, revščine, naravnih nesreč, socialnih razmer in ekonomskih okoliščin, po celem svetu postajajo sirote.
Ključne besede: mednarodna posvojitev otrok, trgovina z otroki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 30.08.2024; Ogledov: 131; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (613,12 KB)

4.
Razvoj mednarodne trgovine in dohodkovna neenakost
Manca Friškovec, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučevali, kako globalizacija in razvoj mednarodne trgovine vplivata na dohodkovno neenakost. Najprej smo predstavili teorije mednarodne menjave, nato analizirali značilnosti razvoja mednarodnih blagovnih in storitvenih tokov. Nadalje smo se osredotočili na dohodkovno neenakost, ki smo jo preučili na globalni ravni, na ravni izbranih razvitih držav in na ravni izbranih razvijajočih se držav. Pregled empiričnih študij razkriva, da je vpliv mednarodnih trgovinskih tokov na dohodkovno neenakost relevanten, njihovi učinki pa so heterogeni. Odprtost mednarodne trgovine spodbuja gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in višanje plač, kar privede do zmanjševanja dohodkovne neenakosti. Po drugi strani pa selitev proizvodnje v države z nižjimi stroški dela in posledična izguba delovnih mest v državah z višjimi stroški dela povzroča povečevanje dohodkovne neenakosti. Prav tako dohodkovno neenakost krepi mednarodni prenos tehnologij in znanja, kar poveča razlike v dohodkih med izobraženimi in neizobraženimi delavci. Za blaženje negativnih dohodkovnih posledic globalizacije trgovinskih tokov je zato nujno izvajanje ustreznih ekonomskih politik.
Ključne besede: mednarodna trgovina, dohodkovna neenakost, globalizacija, ekonomska politika.
Objavljeno v DKUM: 07.11.2023; Ogledov: 383; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

5.
Aplikacija modela gravitacije na države G7
Eva Lorenčič, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku uporabimo model gravitacije za razumevanje determinant izvoznih tokov iz držav G7 v 161 partnerskih držav. V teoretičnem delu predstavimo teoretično podlago modela in ugotovimo, da je model možno povezati z različnimi teorijami mednarodne menjave. V empiričnem delu z metodo najmanjših kvadratov testiramo deset ekonometričnih modelov. Osnovni model gravitacije, ki zunanjetrgovinske tokove pojasnjuje z BDP dveh držav in zračne razdalje med njunima glavnima mestoma, razširimo z vključitvijo petih opisnih spremenljivk, spremenljivke oddaljenosti in absolutne razlike v BDP na prebivalca, s katero testiramo veljavnost Linderjeve hipoteze nasproti veljavnosti napovedi H-O modela. Rezultati modelov so skladni z obstoječimi empiričnimi študijami in teoretičnimi napovedmi.
Ključne besede: mednarodna trgovina, izvoz, ekonometrija, modeli
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 588; Prenosov: 0

6.
Trgovinski sporazum med EU in Kanado - ekonomski in pravni vidik
Iris Robič Klobasa, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bolj podrobno opisan trgovinski sporazum med Evropsko Unijo in Kanado, ki ga s kratico poimenujemo CETA. Uvodoma je predstavljeno področje mednarodnega trgovanja, ki obsega poslovanje s trgovinskimi sporazumi med državami Evropske Unije in tretjimi državami. V delu smo obravnavali mednarodno trgovino in področja, ki so vključena v njeno poslovanje ter opredelili del mednarodne trgovine, ki se imenuje trgovinska politika. Ta uporablja različne mednarodne instrumente za bolj učinkovito poslovanje na mednarodnih trgih. Predstavljene so značilnosti trgovinskih sporazumov, ki so eden najpomembnejših dejavnikov za mednarodno poslovanje. Pri tem smo se osredotočili na sporazum CETA, ki vključuje boljše poslovne priložnosti s postopnim zmanjševanjem ovir in enakopravnim, predvidljivim in pošteno konkurenčnim sodelovanjem. CETA je eden najmočnejših sporazumov, ki pokriva različna področja, kot so carine, poreklo blaga, uvoz in izvoz, investicije, itd. Skozi delo smo raziskali pozitivne in negativne vplive, ki nastanejo kot posledica sporazuma CETA na države pogodbenice, med katerimi je tudi Slovenija. Ob koncu diplomskega dela smo raziskali, kako se obnese sporazum CETA v času pandemije Covid-19.
Ključne besede: trgovinski sporazumi, mednarodna trgovina, evropska unija, tretje države, mednarodno sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 554; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

7.
Analiza in dejavniki zunanjetrgovinskih tokov na Kitajskem
Martin Kralj, 2022, diplomsko delo

Opis: V našem diplomskem delu smo analizirali postopen premik kitajskega gospodarstva od planskega zaprtega gospodarstva v odprto gospodarstvo. Ugotovili smo, da je enega glavnih mejnikov liberalizacije predstavljal vstop v WTO. Empirične študije liberalizacije kitajskega gospodarstva so si precej enotne, saj kot enega ključnih dejavnikov za hitro gospodarsko rast Kitajske navajajo povečano sodelovanje v mednarodni trgovini. S prevzemom liberalne trgovinske politike je kitajsko gospodarstvo postalo podvrženo zunanjim tveganjem. V našem delu smo analizirali nekaj ključnih zunanjetrgovinskih dejavnikov, kot so devizni tečaj, efektivni devizni tečaj, mednarodni odnosi, splošna gospodarska rast in pogoji menjave. Ugotovili smo, da izvoz Kitajske ni pomemben le za domače gospodarstvo, temveč za celoten mednarodni trg, saj je Kitajska v zadnjem desetletju postala temeljni člen mednarodnega povezovanja.
Ključne besede: Kitajska, mednarodna trgovina, trgovinska politika, liberalizacija
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 753; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

8.
Uporaba umetne inteligence v mednarodni trgovini
Ahmedina Pašić, 2021, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela je obravnava umetne inteligence z vidika mednarodne trgovine. Namreč, v današnjem času je umetna inteligenca prisotna skoraj v vseh aspektih človeškega življenja, od nekaterih najpreprostejših zadev, kot je razvrščanje neželjene e-pošte pa vse do uporabe umetne inteligence za zdravljenje ljudi. Umetna inteligenca, sodi med četrto industrijsko revolucijo (Industria 4.0) in je za pričakovati, da bo nova industrijska revolucija, kot tudi vse prejšnje, naredila veliko sprememb v poslovanju podjetij in držav. V diplomski nalogi najprej razlagamo pojme Umetna inteligenca in Mednarodna trgovina, potem pa se osredotočamo na načine uporabe umetne inteligence v trgovanju in poslovanju podjetij in držav. Torej, predstavljamo, kako je umetna inteligenca spremenila mednarodno trgovino in kako jo še bo. Kot praktičen del predstavljamo uspešnost razvoja in uporabe umetne inteligence v poslovanju EU, ter primerjamo EU z ZDA in Kitajsko. Naslednje področje obravnave diplomske naloge se nanaša na trgovinska pravila, oziroma ustrezen regulativni okvir, ki ga je treba zagotoviti, da bi vpliv umetne inteligence na poslovanje in življenje ljudi bil pozitiven. V tem delu smo predstavili odnos do oblikovanja pravil za razvoj umetne inteligence na Kitajskem, v ZDA in v EU. Ker umetna inteligenca s pomočjo ogromnih količin podatkov pospešuje prehod na storitvena gospodarstva, se kot posledica javlja nezaupanje in etične dileme ljudi. Glavna tveganja, povezana z uporabo umetne inteligence, se nanašajo na uporabo pravil o varstvu temeljnih pravic (vključno z varstvom osebnih podatkov in zasebnosti ter načeloma nediskriminacije), pa tudi na vprašanja v zvezi z varnostjo in odgovornostjo. Zaradi pomembnosti omenjenih tveganj, obravnavamo tudi etične vidike uporabe umetne inteligence, pri čemer poudarjamo evropski pristop oblikovanja pravil za razvoj UI – na človeka usmerjenja umetna inteligenca
Ključne besede: Umetna inteligenca, mednarodna trgovina, digitalna transformacija, etične dileme
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 904; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

9.
Trgovinska menjava in tuje neposredne investicije med evropsko unijo in kitajsko
Blaž Petek, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu analiziramo položaj Evropske unije in Kitajske v svetu, njuno medsebojno trgovinsko menjavo in tuje neposredne investicije ter priložnosti in nevarnosti na obeh področjih. S preučevanjem njunih ključnih strategij na gospodarskem področju smo ugotovili, da se Evropska unija osredotoča na izboljševanje svojega gospodarstva, in sicer predvsem na okoljevarstvene in digitalne vidike ter pravično trgovino, Kitajska pa je osredotočena na pospeševanje svojih mednarodnih trgovinskih in investicijskih tokov in s tem na večanje svoje vloge v mednarodnem gospodarskem prostoru. Trgovinsko sodelovanje smo analizirali po strukturi blagovne in storitvene menjave, investicijsko sodelovanje pa glede na tokove vhodnih in izhodnih tujih neposrednih investicij. Ugotovili smo, da medsebojna trgovina z blagom in storitvami v zadnjih letih konstantno raste, medsebojne tuje neposredne investicije pa se znižujejo. Prišli smo do spoznanja, da je gospodarsko sodelovanje med Evropsko unijo in Kitajsko kljub številnim nihanjem še zmeraj obsežno in bo, glede na trende, takšno ostalo tudi v prihodnjih letih.
Ključne besede: mednarodna trgovina, tuje neposredne investicije, gospodarski kazalniki, strateške usmeritve, Evropska unija, Kitajska
Objavljeno v DKUM: 10.11.2020; Ogledov: 1199; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (873,13 KB)

10.
Vpliv pandemije covida-19 na mednarodno trgovino
Tara Gantar, 2020, diplomsko delo

Opis: V današnjem času je mednarodna trgovina, ki jo opredeljujemo kot izmenjavo blaga, storitev, kapitala in ljudi med državami sveta, vedno bolj prisotna v naših vsakdanjih življenjih. Posamezniki, podjetja in države se za mednarodno trgovanje odločajo iz različnih razlogov, predvsem pa vsi od nje pričakujejo določene koristi. V teoretičnem delu smo proučili pojem mednarodne trgovine, njen nastanek in razvoj skozi zgodovino ter do danes, različne prednosti in slabosti, njen pomen v sodobnem svetu ter dejavnike udeležencev za nastopanje v mednarodnih poslih. V empiričnem delu smo po opredelitvi pandemije covida-19 z metodo analiziranja raziskali njen vpliv na mednarodno trgovino in različne omejitve, ki so posledično nastale na svetovnem trgu. Raziskali smo vpliv pandemije covida-19 na mednarodno trgovino z blagom in storitvami, tako da smo primerjali gibanje pred pandemijo covida-19 in med njo ter z grafom prikazali gibanje mednarodne trgovine ter 2 možna scenarija za njeno okrevanje v prihodnosti. V nadaljevanju smo proučili odzive mednarodnih organizacij, pri čemer smo se osredotočili na Svetovno trgovinsko organizacijo in Svetovno banko, in odzive držav za ohranjanje odprte in stabilne mednarodne trgovine. Prikazali smo, kako se spopadajo s tako imenovano koronakrizo in kakšne gospodarsko- ter trgovinskopolitične ukrepe sprejemajo za omejevanje posledic pandemije covida-19 na mednarodno trgovino.
Ključne besede: mednarodna trgovina, mednarodna trgovina z blagom, mednarodna trgovina s storitvami, pandemija covida-19, koronakriza, koronavirus SARS-CoV-2
Objavljeno v DKUM: 22.10.2020; Ogledov: 1839; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (718,92 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici