1. Trgovinska menjava in tuje neposredne investicije med evropsko unijo in kitajskoBlaž Petek, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem projektu analiziramo položaj Evropske unije in Kitajske v svetu, njuno medsebojno trgovinsko menjavo in tuje neposredne investicije ter priložnosti in nevarnosti na obeh področjih. S preučevanjem njunih ključnih strategij na gospodarskem področju smo ugotovili, da se Evropska unija osredotoča na izboljševanje svojega gospodarstva, in sicer predvsem na okoljevarstvene in digitalne vidike ter pravično trgovino, Kitajska pa je osredotočena na pospeševanje svojih mednarodnih trgovinskih in investicijskih tokov in s tem na večanje svoje vloge v mednarodnem gospodarskem prostoru. Trgovinsko sodelovanje smo analizirali po strukturi blagovne in storitvene menjave, investicijsko sodelovanje pa glede na tokove vhodnih in izhodnih tujih neposrednih investicij. Ugotovili smo, da medsebojna trgovina z blagom in storitvami v zadnjih letih konstantno raste, medsebojne tuje neposredne investicije pa se znižujejo. Prišli smo do spoznanja, da je gospodarsko sodelovanje med Evropsko unijo in Kitajsko kljub številnim nihanjem še zmeraj obsežno in bo, glede na trende, takšno ostalo tudi v prihodnjih letih.
Ključne besede: mednarodna trgovina, tuje neposredne investicije, gospodarski kazalniki, strateške usmeritve, Evropska unija, Kitajska
Objavljeno: 10.11.2020; Ogledov: 178; Prenosov: 21
 Celotno besedilo (873,13 KB) |
2. Vpliv pandemije covida-19 na mednarodno trgovinoTara Gantar, 2020, diplomsko delo Opis: V današnjem času je mednarodna trgovina, ki jo opredeljujemo kot izmenjavo blaga, storitev, kapitala in ljudi med državami sveta, vedno bolj prisotna v naših vsakdanjih življenjih. Posamezniki, podjetja in države se za mednarodno trgovanje odločajo iz različnih razlogov, predvsem pa vsi od nje pričakujejo določene koristi.
V teoretičnem delu smo proučili pojem mednarodne trgovine, njen nastanek in razvoj skozi zgodovino ter do danes, različne prednosti in slabosti, njen pomen v sodobnem svetu ter dejavnike udeležencev za nastopanje v mednarodnih poslih.
V empiričnem delu smo po opredelitvi pandemije covida-19 z metodo analiziranja raziskali njen vpliv na mednarodno trgovino in različne omejitve, ki so posledično nastale na svetovnem trgu. Raziskali smo vpliv pandemije covida-19 na mednarodno trgovino z blagom in storitvami, tako da smo primerjali gibanje pred pandemijo covida-19 in med njo ter z grafom prikazali gibanje mednarodne trgovine ter 2 možna scenarija za njeno okrevanje v prihodnosti. V nadaljevanju smo proučili odzive mednarodnih organizacij, pri čemer smo se osredotočili na Svetovno trgovinsko organizacijo in Svetovno banko, in odzive držav za ohranjanje odprte in stabilne mednarodne trgovine. Prikazali smo, kako se spopadajo s tako imenovano koronakrizo in kakšne gospodarsko- ter trgovinskopolitične ukrepe sprejemajo za omejevanje posledic pandemije covida-19 na mednarodno trgovino.
Ključne besede: mednarodna trgovina, mednarodna trgovina z blagom, mednarodna trgovina s storitvami, pandemija covida-19, koronakriza, koronavirus SARS-CoV-2
Objavljeno: 22.10.2020; Ogledov: 646; Prenosov: 208
Celotno besedilo (718,92 KB) |
3. Primerjava mednarodne trgovine Republike Slovenije in Republike HrvaškeSamanta Furjan, 2020, magistrsko delo/naloga Opis: Mednarodna trgovina je izmenjava blaga in storitev med državami. Ta vrsta trgovanja povzroča svetovno gospodarstvo, v katerem cene ali ponudba in povpraševanje vplivajo na svetovne dogodke. Trgovanje na svetovni ravni daje potrošnikom in državam možnost, da so izpostavljeni blagu in storitvam, ki niso na voljo v njihovih državah. Na mednarodnem trgu lahko najdemo skoraj vse vrste izdelkov: hrano, obleke, rezervne dele, olje, nakit, vino, delnice, valute in vodo. Prav tako se tržijo tudi storitve: turizem, bančništvo, svetovanje in prevoz. Mednarodna trgovina državam omogoča vstop na nove trge in ozemlja. Industrializacija, globalizacija in velika podjetja danes najbolj vplivajo na mednarodno trgovino. V Evropi Evropska unija narekuje pravila, pojmujemo pa jo kot eno izmed največjih trgovinskih nacij.
Najprej smo opredelili določene teoretične osnove, ki obravnavajo vlogo logistike, dobavnih verig in logističnih posrednikov v mednarodni trgovini, ter določili izraze, kot sta indeks logistične uspešnosti in indeks globalne konkurenčnosti, ki so nam omogočili boljši vpogled v logistično komponento v mednarodni trgovini. Z gospodarskega vidika so kazalniki mednarodne trgovine, kot so trgovinska bilanca, trgovinska odprtost in indeks energetske odvisnosti, podrobneje opredelili mednarodno trgovino določene države.
Na podlagi zbranih podatkov je bila narejena analiza mednarodne trgovine Republike Hrvaške in Republike Slovenije. Prav tako je bila pregledana logistična in konkurenčna uspešnost obeh držav, da bi s primerjavo dobili vpogled v sedanje stanje na tem področju gospodarstva in ugotovili, ali je mednarodna trgovina med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo primerljiva.
Ključne besede: mednarodna trgovina, uvoz, izvoz, logistika, indeks globalne konkurenčnosti, indeks logistične uspešnosti, Hrvaška, Slovenija.
Objavljeno: 13.03.2020; Ogledov: 684; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,32 MB) |
4. Davčno obravnavanje trikotnih in verižnih poslov v sistemu DDV na področju mednarodne trgovineMaruša Pozvek, 2019, doktorska disertacija Opis: Vzpostavitev notranjega trga je temeljni razlog za uvedbo instituta tristranskih poslov. Prost pretok blaga, ki je ena izmed svoboščin EU, omogoča zaporedno prodajo blaga od prvega prodajalca do zadnjega kupca, ki jo sklenejo trije davčni zavezanci, vsak iz svoje države. Tristranske posle, ki so podvrsta verižnih poslov, delimo na prave in neprave. Kadar so davčni zavezanci vsak iz svoje države EU, govorimo o pravih tristranskih poslih, za katere je značilna poenostavitev, ki olajšuje pretok blaga znotraj EU in zmanjšuje administrativne obveznosti. Tristranski posli spadajo med najzahtevnejša področja, z vidika davčne obravnave. Posebej problematični so nepravi tristranski posli pri katerih je en člen fizična oseba, ima podjetje, ki je eden izmed členov v verigi, sedež izven EU, ali ko blago potuje iz prve države najprej v drugo in šele nato v tretjo državo. Pri nepravih tristranskih poslih za kombinacije dobav znotraj EU z izvozom in uvozom blaga je potrebna ustrezna davčna analiza, saj ne veljajo poenostavitve, zato se davčne rešitve razlikujejo od primera do primera. V praksi udeleženci v posameznih poslih pogosto zlorabljajo identifikacijske številke za DDV za protipravne namene, kot so različne goljufije in utaje davkov. Pri mednarodnem poslovanju v sistemu DDV je potrebno veliko pozornosti nameniti veljavni zakonodaji v drugi državi bodisi državi članici ali tretji državi. Zapletena določila in definicije v direktivi DDV lahko nacionalnim davčnim organom omogočajo preveč manevrskega prostora pri odločanju in podajanju stališč, ki so za davčnega zavezanca zavezujoča. Torej, če nacionalni organi različno razlagajo iste institute in drugače uporabljajo enake ukrepe lahko to privede do kršitev pravic davčnih zavezancev. Razlike v pristopih lahko privedejo do resnih težav, kot je dvojno obdavčevanje ali pa do obdavčitve sploh ne pride. S tem se ustvarja pravna negotovost in povzročajo nepotrebni materialni stroški za gospodarske subjekte, ki poslujejo po vsej EU.
S sistemom DDV in verižnimi posli so tesno povezane trgovinske klavzule Incoterms, saj se z vključitvijo ene od klavzul Incoterms v kupoprodajno pogodbo stranki jasno in nedvoumno dogovorita o tem, kdaj šteje, da je prodajalec izpolnil svojo dolžnost dobave blaga. Med zavezanci ABC transakcij v sistemu DDV večkrat prihaja do sporov, ker mora vsak člen v verigi dokazovati, da je izpolnil vse svoje davčne obveznosti.
Ključne besede: Davek na dodano vrednost, davčna obveznost, verižni posel, tristranski posel, uvoz blaga, izvoz blaga, dobava blaga, pridobitev blaga, ID številka za DDV, mednarodna trgovina, davčne obveznosti, sistem DDV, trgovinske klavzule Incoterms.
Objavljeno: 22.02.2019; Ogledov: 1618; Prenosov: 269
Celotno besedilo (5,05 MB) |
5. Analiza političnih in ekonomskih odnosov med evropsko unijo in rusijoBenjamin Topolko, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem seminarju so obravnavani politični in gospodarski odnosi med Evropsko unijo in Rusijo, dvema velikima gospodarstvoma, ki imata tudi skupno mejo. V 90. letih prejšnjega stoletja je Evropska unija dobivala vse večjo vlogo na svetovnem političnem zemljevidu, v tem tisočletju pa je pridobivala tudi članice iz vzhodnega dela Evrope. Njeni odnosi z Rusijo so dobili podlago z Dogovorom o partnerstvu in sodelovanju iz leta 1997. Diplomski seminar se osredotoča na odnose med gospodarstvoma po letu 2012 in v ta namen sta najprej predstavljeni njuni politični in gospodarski vlogi v svetu. Vloga Evropske unije je predstavljena skozi vlogo Evropskega sveta, Evropske službe za zunanje delovanje, obseg in strukturo mednarodne trgovine in tuje neposredne investicije. Vloga Rusije je predstavljena skozi prizmo njene vloge na Bližnjem vzhodu, v Evrazijski uniji, obsegu in strukturi mednarodne trgovine in tujih neposrednih investicijah. V nadaljevanju oblikujemo pregled razvoja političnih odnosov med Evropsko unijo in Rusijo po letu 2012, najprej s programom Štirje skupni prostori in nato s sankcijami, ki so vsebovale diplomatske in restriktivne ukrepe, ukrepe, sprejete za področje Krima, in ruske povračilne ukrepe. V sklopu pregleda gospodarskih odnosov po letu 2012 predstavljamo vstop Rusije v Svetovno trgovinsko organizacijo in gospodarske sankcije Evropske unije. Temu sledi pregled trgovinskega toka blaga in storitev, trgovinske bilance in tujih neposrednih investicij med gospodarstvoma.. Predstavljeni so tudi njuni trenutni politični in gospodarski odnosi z nekaterimi napovedmi. Vlogo posrednika je med velesilama želela odigrati tudi Slovenija, zato je v predzadnjem poglavju diplomskega seminarja podan tudi kratek pregled odnosov med Slovenijo in Rusijo ter zunanjepolitičnih stališč Slovenije do sankcij Evropske unije.
Ključne besede: Politični odnosi, gospodarski odnosi, sankcije, mednarodna trgovina, tuje neposredne investicije, Evropska unija, Rusija, Slovenija.
Objavljeno: 01.12.2017; Ogledov: 1030; Prenosov: 84
Celotno besedilo (407,85 KB) |
6. Vloga evropskega parlamenta v mednarodni trgoviniNikolina Travner, 2017, magistrsko delo Opis: Evropska unija predstavlja največje svetovno gospodarstvo z največjim enotnim notranjim trgom. Skupna trgovinska politika je eno izmed prvih področij političnega sodelovanja na ravni Evropske unije, pri katerem so države članice podelile del svoje suverenosti njenim institucijam. S skupno trgovinsko politiko Evropska unija določa smernice, pri čemer pa igrajo pomembno normativno vlogo mednarodni sporazumi, ki jih ta sklepa s tretjimi državami. Evropska unija se je morala soočiti s spremenjeno strukturo in vzorci mednarodne trgovine, ki so jih prinesli novi ekonomski igralci, tehnološki dosežki in svetovna finančna kriza. Z namenom zagotovitve gospodarske rasti in delovnih mest je določila ukrepe, ki naj med drugimi omogočijo tudi večjo transparentnost, demokratičnost in legitimnost Evropske unije. Pri tem je najpomembnejšo vlogo odigrala uveljavitev Lizbonske pogodbe. Slednja je bistveno okrepila vlogo Evropskega parlamenta, med drugim tudi s povečanjem njegovega vpliva na oblikovanje skupne trgovinske politike v postopkih sklepanja mednarodnih trgovinskih sporazumov.
Problem, ki je v magistrskem delu analiziran, je vloga Evropskega parlamenta kot predstavniškega organa državljanov Evropske unije, v institucionalni verigi Evropske unije in njenega vplivanja na mednarodno trgovino. Naloga opredeljuje vlogo Evropske unije v mednarodni trgovini na podlagi osnovnih statističnih podatkov njenega delovanja in njenega vpliva v Svetovni trgovinski organizaciji. Delo obširneje razlaga pomen mednarodnih sporazumov, njihov razvoj in postopek sklepanja ter se pri tem osredotoča na mednarodne trgovinske sporazume. Z namenom čim boljšega prikaza vloge Evropskega parlamenta v mednarodni trgovini je v delu najprej razložena njegova funkcija in na kratko prikazan razvoj povečevanja njegovih pristojnosti. V osrednjem delu magistrske naloge je predstavljena vloga Evropskega parlamenta pri sklepanju mednarodnih trgovinskih sporazumov, ki je razdeljenega na dve časovni točki – pred in po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. Delo v celoto zaključuje šest primerov vplivanja Evropskega parlamenta na zadeve skupne trgovinske politike - Sporazum o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo, Sporazum o posredovanju bančnih podatkov evropskih državljanov ZDA (SWIFT), Mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA), Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP), Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA) ter odločitev Evropskega parlamenta v zvezi z vprašanjem priznanja statusa tržnega gospodarstva Kitajski.
Evropski parlament je z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe pridobil v okviru sklepanja mednarodnih trgovinskih sporazumov večjo politično moč, kar pa ima pomembno posledico tudi pri zagotovitvi večje preglednosti razprave v okviru postopkov pogajanj in same sklenitve mednarodnih trgovinskih sporazumov. Odslej Evropski parlament predstavlja enega glavnih akterjev na tem področju in njegovega vpliva na mednarodno trgovino ne gre zanemariti.
Ključne besede: Evropska unija, Evropski parlament, pravo Evropske unije, skupna trgovinska politika, Svetovna trgovinska organizacija (STO), Lizbonska pogodba, mednarodna trgovina, mednarodni sporazumi, trgovinski sporazumi, Sporazum o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo, Sporazum o posredovanju bančnih podatkov evropskih državljanov ZDA (SWIFT), Mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA), Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP), Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA), status tržnega gospodarstva Kitajske.
Objavljeno: 08.08.2017; Ogledov: 1131; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,08 MB) |
7. POMEN TRGA BOSNE IN HERCEGOVINE ZA GOSPODARSTVO SLOVENIJEMirnes Mehić, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali značilnosti mednarodne trgovine ter njen vpliv na gospodarstvo. Brez mednarodnega gospodarskega sodelovanja držav si ne moremo predstavljati uspešnega razvoja in popolnega zadovoljevanja potreb po dobrinah. Danes si bolj kot kadarkoli prej nobeno nacionalno gospodarstvo ne more privoščiti izolacije od ostalega sveta. Izraza, kot sta svetovno gospodarstvo in globalna vas, nakazujeta, da smo vsi na tem planetu odvisni drug od drugega.
V prvem delu magistrskega dela smo opredelili nastanek in razvoj mednarodne trgovine. Tehnološki napredek in odprava ekonomskih, logističnih, pravnih ter miselnih ovir so pripomogli pri nastanku procesa, ki ga danes imenujemo globalizacija. Globalizacija je torej zgodovinski proces pospešene integracije svetovnega gospodarstva, ki v ožjem smislu vključuje trgovinske in finančne tokove, v širšem pa gibanje ljudi in znanja. Razsežnost mednarodne trgovine je ustvarila potrebo po usklajevanju zakonov, pravil, običajev ter navad mednarodnega poslovanja. Leta 1995 je bila s ciljem zagotavljanja svobodne in nemotene trgovine med državami ustanovljena Svetovana trgovinska organizacija (WTO). Danes so Združene države Amerike, Evropska unija ter Kitajska največje udeleženke v svetovni trgovini z več kot 10 % deležem celotne svetovne trgovine.
V drugem delu magistrskega dela smo se osredotočili na gospodarstvi Slovenije in Bosne in Hercegovine. Podrobneje smo analizirali in opredelili značilnosti makroekomskega, poslovnega in investicijskega okolja ter dobili konkreten vpogled v značilnosti njihovih gospodarstev. Posebej nas je zanimala mednarodna aktivnost omenjenih držav ter opredelitev glavnih trgovinskih partneric. Ugotovili smo, da so največji trgovinski partnerji Slovenije (Nemčija, Italija, Avstrija, Hrvaška, Francija) sočasno tudi največji trgovinski partnerji BiH.
Nadalje smo v tretjem delu opredelili gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in BiH. Predstavili smo politične in gospodarske odnose med državami ter meddržavne sporazume, ki podpirajo sodelovanje in prispevajo k znižanju ovir pri poslovanju. Podrobno smo predstavili blagovno menjavo med državami v obdobju 2004–2014 ter analizirali uvoz in izvoz po panogah. Ugotovili smo, da je rast izvoza iz Slovenije v BiH nižja kot rast izvoza BiH v Slovenijo.
V empiričnem delu magistrske naloge smo uporabili analitični pristop. Z metodo deskripcije smo analizirali posamezne gospodarske kazalce ((BDP, uvoz, izvoz, inflacija, brezposelnost, neposredne tuje investicije, obrestna mera) za obdobje 2004–2014. Z regresijsko analizo smo ugotovili pozitivno povezanost med določenimi gospodarskimi kazalci Slovenije in BiH.
Ključne besede: mednarodna trgovina, globalizacija, plačilna bilanca, blagovna menjava, uvoz, izvoz, Bosna in Hercegovina
Objavljeno: 16.12.2016; Ogledov: 934; Prenosov: 94
Celotno besedilo (2,74 MB) |
8. ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA IN POMEMBNEJŠIH GOSPODARSKIH PANOG V MEHIKI IN TURČIJIKlemen Korpar, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem projektu smo analizirali poslovno okolje in pomembne gospodarske panoge v Mehiki in Turčiji. Ker je svet v današnjem času medsebojno prepleten, je za podjetja ključnega pomena, da sodelujejo na mednarodnih trgih, da lahko optimalno izkoristijo svoje zmogljivosti in maksimirajo dobičke. Na začetku smo obravnavali pojem in pomen analize poslovnega okolja tujega trga in njegove sestavine. V naslednjem delu diplomskega projekta smo izvedli analizo poslovnega okolja Mehike in pomembnih panog na tem trgu. V zadnjem delu diplomskega projekta pa smo analizirali poslovno okolje v Turčiji in pomembne panoge na turškem trgu. Z analizo smo želeli dokazati, da je turški trg privlačnejši za slovenska podjetja oziroma izvoznike kot mehiški. Prav tako smo želeli potrditi, da sta obe gospodarstvi v mednarodni trgovini večinoma odvisni od ene regionalne integracije.
Ključne besede: poslovno okolje, gospodarske panoge, mednarodna trgovina, Mehika, Turčija.
Objavljeno: 03.11.2015; Ogledov: 642; Prenosov: 95
Celotno besedilo (1,13 MB) |
9. PROBLEMATIKA MEDNARODNIH POSVOJITEVKsenja Pertinač, 2013, diplomsko delo Opis: V Sloveniji se soočamo s problemom neplodnosti in hkrati s problematiko ogromnega števila otrok v rejništvu. Zaradi zapletenih, dolgotrajnih postopkov in ne dovolj usposobljenega kadra je možnost posvojitve slovenskega otroka samo mrtva črka na papirju. Slovenci se zato množično odločajo za posvojitve otrok iz tujine. Kljub sporazumu z Republiko Makedonijo o mednarodnih posvojitvah se največ otrok še vedno posvoji iz Ruske federacije. Razlog je dokaj kratka »čakalna doba« za otroka in podobnost ruskega naroda našemu, tako se otrok lahko hitreje prilagodi novemu okolju.
Rusija ni podpisnica Haaške konvencije o varstvu otrok in mednarodnih posvojitvah, ki določa minimume varstva otrok in pogoje za posvojitev. Najbrž je tudi tu iskati razloge, zakaj ne samo Slovenci ampak ljudje iz celega sveta množično odhajajo po otroke v Rusijo. Jasno je, da je postopek zaradi tega manj zapleten, potreben je samo denar. Takoj, ko je v igri denar, pa pride tudi do možnosti zlorab. Rusija je ena od držav na svetu, kjer letno ugrabijo največ otrok. Nekateri se kmalu vrnejo domov, za drugimi pa se za vedno izgubi vsaka sled. Kaj se zgodi s temi otroci ni povsem znano. Se je pa potrebno zavedati, da je velika možnost, da ti otroci prisilno postanejo sirote in se jih nato ponuja kot hitro dostopno »blago« v sirotišnicah. Bodoči posvojitelji morajo paziti v prvi vrsti na interese otroka in šele nato na svoje interese. Zato je potrebno, da se seznanijo s politiko države, v kateri nameravajo posvojiti in tako preprečijo trgovino z otroci.
Ključne besede: posvojitev, mednarodna posvojitev, trgovina z otroci, Haaška konvencija o varstvu otrok in sodelovanje pri mednarodnih posvojitvah
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 2376; Prenosov: 375
Celotno besedilo (1,20 MB) |
10. Kiss, bow, or shake hands : how to do business in sixty countriesTerri Morrison, Wayne A. Conaway, George A. Borden, priročnik Ključne besede: mednarodno poslovanje, mednarodni ekonomski odnosi, globalizacija, poslovno okolje, svet, dežele, poslovna pogajanja, kultura, pogajanje, poslovno sodelovanje, mednarodna trgovina, poslovna etika, medkulturna komunikacija, poslovni razgovori, vedenje, informacije, poslovna psihologija, komuniciranje, mednarodno podjetje, vodiči, pravila, pregledi
Objavljeno: 06.06.2012; Ogledov: 1071; Prenosov: 74
 Povezava na celotno besedilo |
