Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu je bolj podrobno opisan trgovinski sporazum med Evropsko Unijo in Kanado, ki ga s kratico poimenujemo CETA. Uvodoma je predstavljeno področje mednarodnega trgovanja, ki obsega poslovanje s trgovinskimi sporazumi med državami Evropske Unije in tretjimi državami. V delu smo obravnavali mednarodno trgovino in področja, ki so vključena v njeno poslovanje ter opredelili del mednarodne trgovine, ki se imenuje trgovinska politika. Ta uporablja različne mednarodne instrumente za bolj učinkovito poslovanje na mednarodnih trgih. Predstavljene so značilnosti trgovinskih sporazumov, ki so eden najpomembnejših dejavnikov za mednarodno poslovanje. Pri tem smo se osredotočili na sporazum CETA, ki vključuje boljše poslovne priložnosti s postopnim zmanjševanjem ovir in enakopravnim, predvidljivim in pošteno konkurenčnim sodelovanjem. CETA je eden najmočnejših sporazumov, ki pokriva različna področja, kot so carine, poreklo blaga, uvoz in izvoz, investicije, itd. Skozi delo smo raziskali pozitivne in negativne vplive, ki nastanejo kot posledica sporazuma CETA na države pogodbenice, med katerimi je tudi Slovenija. Ob koncu diplomskega dela smo raziskali, kako se obnese sporazum CETA v času pandemije Covid-19.
Ključne besede: trgovinski sporazumi, mednarodna trgovina, evropska unija, tretje države, mednarodno sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 263; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,25 MB)

Opis: Tema diplomskega dela je obravnava umetne inteligence z vidika mednarodne trgovine. Namreč, v današnjem času je umetna inteligenca prisotna skoraj v vseh aspektih človeškega življenja, od nekaterih najpreprostejših zadev, kot je razvrščanje neželjene e-pošte pa vse do uporabe umetne inteligence za zdravljenje ljudi. Umetna inteligenca, sodi med četrto industrijsko revolucijo (Industria 4.0) in je za pričakovati, da bo nova industrijska revolucija, kot tudi vse prejšnje, naredila veliko sprememb v poslovanju podjetij in držav. V diplomski nalogi najprej razlagamo pojme Umetna inteligenca in Mednarodna trgovina, potem pa se osredotočamo na načine uporabe umetne inteligence v trgovanju in poslovanju podjetij in držav. Torej, predstavljamo, kako je umetna inteligenca spremenila mednarodno trgovino in kako jo še bo. Kot praktičen del predstavljamo uspešnost razvoja in uporabe umetne inteligence v poslovanju EU, ter primerjamo EU z ZDA in Kitajsko. Naslednje področje obravnave diplomske naloge se nanaša na trgovinska pravila, oziroma ustrezen regulativni okvir, ki ga je treba zagotoviti, da bi vpliv umetne inteligence na poslovanje in življenje ljudi bil pozitiven. V tem delu smo predstavili odnos do oblikovanja pravil za razvoj umetne inteligence na Kitajskem, v ZDA in v EU. Ker umetna inteligenca s pomočjo ogromnih količin podatkov pospešuje prehod na storitvena gospodarstva, se kot posledica javlja nezaupanje in etične dileme ljudi. Glavna tveganja, povezana z uporabo umetne inteligence, se nanašajo na uporabo pravil o varstvu temeljnih pravic (vključno z varstvom osebnih podatkov in zasebnosti ter načeloma nediskriminacije), pa tudi na vprašanja v zvezi z varnostjo in odgovornostjo. Zaradi pomembnosti omenjenih tveganj, obravnavamo tudi etične vidike uporabe umetne inteligence, pri čemer poudarjamo evropski pristop oblikovanja pravil za razvoj UI – na človeka usmerjenja umetna inteligenca
Ključne besede: Umetna inteligenca, mednarodna trgovina, digitalna transformacija, etične dileme
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 526; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,00 MB)

Opis: V današnjem času je mednarodna trgovina, ki jo opredeljujemo kot izmenjavo blaga, storitev, kapitala in ljudi med državami sveta, vedno bolj prisotna v naših vsakdanjih življenjih. Posamezniki, podjetja in države se za mednarodno trgovanje odločajo iz različnih razlogov, predvsem pa vsi od nje pričakujejo določene koristi. V teoretičnem delu smo proučili pojem mednarodne trgovine, njen nastanek in razvoj skozi zgodovino ter do danes, različne prednosti in slabosti, njen pomen v sodobnem svetu ter dejavnike udeležencev za nastopanje v mednarodnih poslih. V empiričnem delu smo po opredelitvi pandemije covida-19 z metodo analiziranja raziskali njen vpliv na mednarodno trgovino in različne omejitve, ki so posledično nastale na svetovnem trgu. Raziskali smo vpliv pandemije covida-19 na mednarodno trgovino z blagom in storitvami, tako da smo primerjali gibanje pred pandemijo covida-19 in med njo ter z grafom prikazali gibanje mednarodne trgovine ter 2 možna scenarija za njeno okrevanje v prihodnosti. V nadaljevanju smo proučili odzive mednarodnih organizacij, pri čemer smo se osredotočili na Svetovno trgovinsko organizacijo in Svetovno banko, in odzive držav za ohranjanje odprte in stabilne mednarodne trgovine. Prikazali smo, kako se spopadajo s tako imenovano koronakrizo in kakšne gospodarsko- ter trgovinskopolitične ukrepe sprejemajo za omejevanje posledic pandemije covida-19 na mednarodno trgovino.
Ključne besede: mednarodna trgovina, mednarodna trgovina z blagom, mednarodna trgovina s storitvami, pandemija covida-19, koronakriza, koronavirus SARS-CoV-2
Objavljeno v DKUM: 22.10.2020; Ogledov: 1351; Prenosov: 328
Celotno besedilo (718,92 KB)

Opis: Vzpostavitev notranjega trga je temeljni razlog za uvedbo instituta tristranskih poslov. Prost pretok blaga, ki je ena izmed svoboščin EU, omogoča zaporedno prodajo blaga od prvega prodajalca do zadnjega kupca, ki jo sklenejo trije davčni zavezanci, vsak iz svoje države. Tristranske posle, ki so podvrsta verižnih poslov, delimo na prave in neprave. Kadar so davčni zavezanci vsak iz svoje države EU, govorimo o pravih tristranskih poslih, za katere je značilna poenostavitev, ki olajšuje pretok blaga znotraj EU in zmanjšuje administrativne obveznosti. Tristranski posli spadajo med najzahtevnejša področja, z vidika davčne obravnave. Posebej problematični so nepravi tristranski posli pri katerih je en člen fizična oseba, ima podjetje, ki je eden izmed členov v verigi, sedež izven EU, ali ko blago potuje iz prve države najprej v drugo in šele nato v tretjo državo. Pri nepravih tristranskih poslih za kombinacije dobav znotraj EU z izvozom in uvozom blaga je potrebna ustrezna davčna analiza, saj ne veljajo poenostavitve, zato se davčne rešitve razlikujejo od primera do primera. V praksi udeleženci v posameznih poslih pogosto zlorabljajo identifikacijske številke za DDV za protipravne namene, kot so različne goljufije in utaje davkov. Pri mednarodnem poslovanju v sistemu DDV je potrebno veliko pozornosti nameniti veljavni zakonodaji v drugi državi bodisi državi članici ali tretji državi. Zapletena določila in definicije v direktivi DDV lahko nacionalnim davčnim organom omogočajo preveč manevrskega prostora pri odločanju in podajanju stališč, ki so za davčnega zavezanca zavezujoča. Torej, če nacionalni organi različno razlagajo iste institute in drugače uporabljajo enake ukrepe lahko to privede do kršitev pravic davčnih zavezancev. Razlike v pristopih lahko privedejo do resnih težav, kot je dvojno obdavčevanje ali pa do obdavčitve sploh ne pride. S tem se ustvarja pravna negotovost in povzročajo nepotrebni materialni stroški za gospodarske subjekte, ki poslujejo po vsej EU. S sistemom DDV in verižnimi posli so tesno povezane trgovinske klavzule Incoterms, saj se z vključitvijo ene od klavzul Incoterms v kupoprodajno pogodbo stranki jasno in nedvoumno dogovorita o tem, kdaj šteje, da je prodajalec izpolnil svojo dolžnost dobave blaga. Med zavezanci ABC transakcij v sistemu DDV večkrat prihaja do sporov, ker mora vsak člen v verigi dokazovati, da je izpolnil vse svoje davčne obveznosti.
Ključne besede: Davek na dodano vrednost, davčna obveznost, verižni posel, tristranski posel, uvoz blaga, izvoz blaga, dobava blaga, pridobitev blaga, ID številka za DDV, mednarodna trgovina, davčne obveznosti, sistem DDV, trgovinske klavzule Incoterms.
Objavljeno v DKUM: 22.02.2019; Ogledov: 2833; Prenosov: 441
Celotno besedilo (5,05 MB)

Opis: Evropska unija predstavlja največje svetovno gospodarstvo z največjim enotnim notranjim trgom. Skupna trgovinska politika je eno izmed prvih področij političnega sodelovanja na ravni Evropske unije, pri katerem so države članice podelile del svoje suverenosti njenim institucijam. S skupno trgovinsko politiko Evropska unija določa smernice, pri čemer pa igrajo pomembno normativno vlogo mednarodni sporazumi, ki jih ta sklepa s tretjimi državami. Evropska unija se je morala soočiti s spremenjeno strukturo in vzorci mednarodne trgovine, ki so jih prinesli novi ekonomski igralci, tehnološki dosežki in svetovna finančna kriza. Z namenom zagotovitve gospodarske rasti in delovnih mest je določila ukrepe, ki naj med drugimi omogočijo tudi večjo transparentnost, demokratičnost in legitimnost Evropske unije. Pri tem je najpomembnejšo vlogo odigrala uveljavitev Lizbonske pogodbe. Slednja je bistveno okrepila vlogo Evropskega parlamenta, med drugim tudi s povečanjem njegovega vpliva na oblikovanje skupne trgovinske politike v postopkih sklepanja mednarodnih trgovinskih sporazumov. Problem, ki je v magistrskem delu analiziran, je vloga Evropskega parlamenta kot predstavniškega organa državljanov Evropske unije, v institucionalni verigi Evropske unije in njenega vplivanja na mednarodno trgovino. Naloga opredeljuje vlogo Evropske unije v mednarodni trgovini na podlagi osnovnih statističnih podatkov njenega delovanja in njenega vpliva v Svetovni trgovinski organizaciji. Delo obširneje razlaga pomen mednarodnih sporazumov, njihov razvoj in postopek sklepanja ter se pri tem osredotoča na mednarodne trgovinske sporazume. Z namenom čim boljšega prikaza vloge Evropskega parlamenta v mednarodni trgovini je v delu najprej razložena njegova funkcija in na kratko prikazan razvoj povečevanja njegovih pristojnosti. V osrednjem delu magistrske naloge je predstavljena vloga Evropskega parlamenta pri sklepanju mednarodnih trgovinskih sporazumov, ki je razdeljenega na dve časovni točki – pred in po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. Delo v celoto zaključuje šest primerov vplivanja Evropskega parlamenta na zadeve skupne trgovinske politike - Sporazum o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo, Sporazum o posredovanju bančnih podatkov evropskih državljanov ZDA (SWIFT), Mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA), Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP), Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA) ter odločitev Evropskega parlamenta v zvezi z vprašanjem priznanja statusa tržnega gospodarstva Kitajski. Evropski parlament je z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe pridobil v okviru sklepanja mednarodnih trgovinskih sporazumov večjo politično moč, kar pa ima pomembno posledico tudi pri zagotovitvi večje preglednosti razprave v okviru postopkov pogajanj in same sklenitve mednarodnih trgovinskih sporazumov. Odslej Evropski parlament predstavlja enega glavnih akterjev na tem področju in njegovega vpliva na mednarodno trgovino ne gre zanemariti.
Ključne besede: Evropska unija, Evropski parlament, pravo Evropske unije, skupna trgovinska politika, Svetovna trgovinska organizacija (STO), Lizbonska pogodba, mednarodna trgovina, mednarodni sporazumi, trgovinski sporazumi, Sporazum o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo, Sporazum o posredovanju bančnih podatkov evropskih državljanov ZDA (SWIFT), Mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA), Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP), Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA), status tržnega gospodarstva Kitajske.
Objavljeno v DKUM: 08.08.2017; Ogledov: 1902; Prenosov: 209
Celotno besedilo (1,08 MB)