| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VARSTVO POTROŠNIKA Z VIDIKA MEDNARODNO ZASEBNEGA PRAVA
Nataša Podgornik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje varstvo potrošnika kot šibkejše stranke v mednarodnem zasebnem pravu, tako z vidika določanja mednarodne pristojnosti kot z vidika uporabe prava. Na področju določanja mednarodne pristojnosti je temeljni akt Bruseljska uredba I. V delu so predstavljeni pogoji za njeno uporabo ter določbe o mednarodni pristojnosti, ki dajejo osnovno znanje za podrobnejšo obravnavo določb o potrošniških razmerjih, kjer je analitično predstavljen pojem potrošnika ter pojem potrošniške pogodbe. S področja uporabe prava je obravnavana uredba Rim I, zaradi tega, ker se bo Rimska konvencija pred sodišči določen čas še vedno uporabljala, pa so primerjalno predstavljene določbe obeh aktov. Tematika varstva potrošnikov v mednarodnem zasebnem pravu vključuje tudi analizo pomembnih odločb Sodišča Evropske unije s tega pravnega področja, ki zagovarja načelo evro-avtonomne razlage. Varstvo potrošnikov v mednarodnem zasebnem pravu je vsebovano tudi v nacionalnem Zakonu o mednarodnema zasebnem pravu in postopku, glede katerega sta podrobneje predstavljena 22. in 52. člen, ki se navezujeta na uporabo prava ter določanje mednarodne pristojnosti za potrošnike. Čeprav je potrošniško varstvo doseženo z obravnavanima uredbama in nacionalnim zakonom, se kolizijske določbe o varstvu potrošnika nahajajo tudi v posameznih direktivah Evropske unije, ki se smiselno uporabljajo pri obravnavi posameznih pravil Bruseljske uredbe I in uredbe Rim I. Te direktive se nanašajo predvsem na usklajevanja obveznega prava varstva potrošnikov v državah članicah ter z natančnejšimi določbami pomagajo razlagati tudi pravila v Bruseljski uredbi I ter uredbi Rim I.
Ključne besede: mednarodno zasebno pravo, varstvo potrošnikov, načelo šibkejše stranke, mednarodna pristojnost, kolizijsko pravo
Objavljeno: 09.12.2010; Ogledov: 3165; Prenosov: 665
.pdf Celotno besedilo (416,20 KB)

2.
ČEZMEJNE KRŠITVE POTROŠNIŠKIH PRAVIC NA SPLETU IN VPRAŠANJE PRISTOJNOSTI
Katja Ramšak, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava sodobne tehnologije, kot je internet, preko katerega dandanes potrošniki množično sklepajo pravne posle s tujimi trgovci in kako ta pravna razmerja vplivajo na razlago pravil o mednarodni pristojnosti. V ospredju analize je Uredba 44/2001 o pristojnosti ter priznanju in izvršitvi sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, pogoji njene uporabe in posebne določbe o pristojnosti v zadevah v zvezi s pogodbami, ki jih sklene potrošnik kot šibkejša stranka pogodbe V ta namen so predstavljeni in analizirani pogoji za uporabo posebnih pristojnosti v potrošniških sporih skozi prakso Sodišča Evropske unije, s poudarkom na posebnostih sklepanja poslov preko interneta. Predvsem so izpostavljena pravna pravila, ki so se izoblikovala, in razvoj ter prilagajanje sodne prakse posebnostim interneta.
Ključne besede: mednarodna pristojnost, potrošnik, potrošniški spor, Bruseljska uredba I, kiberprostor, prebivališče, internet, nove tehnologije, Sodišče EU, internetno poslovanje.
Objavljeno: 12.02.2015; Ogledov: 891; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

3.
Zastopanje otroka glede na Bruseljsko uredbo IIa
Tina Pritekelj, 2012, diplomsko delo

Opis: Starši so zakoniti zastopniki svojega mladoletnega otroka, ki še nima popolne poslovne sposobnosti. Svojega otroka zastopajo pred sodišči ter pred drugimi organi in organizacijami in sklepajo pravne posle v njegovem imenu in za njegov račun, ter tako skrbijo za osebo in za premoženje otroka. V moderni družbi in z modernim načinom življenja vse pogosteje prihaja do položaja, ko starši in otroci niso isti državljani ali ne prebivajo v isti državi članici EU. Ta socialni problem postane relevanten predvsem v primerih, ko pride med samimi starši ali med starši in otroki do sporov v zvezi z izvrševanjem starševske odgovornosti, v obseg katere spada tudi vprašanje pravice do zastopanja otroka. V teh primerih postane najprej pomembno vprašanje, v kateri državi članici je mednarodno pristojno sodišče za razrešitev spora. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000, t. i. Bruseljska uredba IIa, ureja način določanja mednarodno pristojnega sodišča za razrešitev spora, ki se je pojavil v primeru mednarodnih družin ter postopek priznavanja in izvrševanja tujih sodnih odločb. Uredba ima prednost pred nacionalno zakonodajo. Pojavi pa se tudi vprašanje, katero pravo bo pristojno sodišče uporabilo za razrešitev spora, kar pa se rešuje po nacionalnem pravu držav članic, kajti Bruseljska uredba IIa na področje uporabe prava ne posega.
Ključne besede: BU IIa, mednarodno zasebno pravo, mednarodna pristojnost, priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb, zastopanje otroka, starševska odgovornost, razmerja med starši in otroki, sposobnost otroka.
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 2065; Prenosov: 447
.pdf Celotno besedilo (432,02 KB)

4.
MEDNARODNA PRISTOJNOST GLEDE KRŠITVE OSEBNOSTNIH PRAVIC NA INTERNETU – VPLIV ODLOČBE SODIŠČA EU V ZADEVI E-DATE ADVERTISING IN MARTINEZ
Rok Pleteršek, 2014, diplomsko delo

Opis: Internet je globalen medij, ki ne pozna meja in preko katerega se informacije distribuirajo bistveno drugače, kot na primer v tiskanih medijih, na radiu in na televiziji. Diplomsko delo obravnava vpliv deliktov storjenih preko interneta na določitev mednarodne pristojnosti sodišč v okviru Uredbe št. 44/2001 z dne 22. december 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih določb v civilnih in gospodarskih zadevah. Avtor predstavi analizo in pomen odločbe Sodišča Evropske unije v združeni zadevi eDate Advertising GmbH proti X in Oliver Martinez in Robert Martinez proti MGN Limited, v kateri je Sodišče EU prvič postavilo smernice določanja mednarodne pristojnosti, zaradi kršitev osebnostnih pravic na internetu. Odločba Sodišča EU v združeni zadevi je pomemben mejnik, v okviru katere je Sodišče EU omogočilo, da je celotno škodo mogoče uveljavljati tudi v kraju, kjer je težišče spora. S tem je na novo definiralo pravila o tem, sodišče katere države je pristojno za reševanje spora zaradi posega v čast in dobro ime zaradi objave informacij na spletu.
Ključne besede: eDate Advertising GmbH proti X, Oliver Martinez in Robert Martinez proti MGN Limited, Shevill, kršitev osebnostnih pravic, kiberprostor, mednarodna pristojnost sodišč, Bruseljska uredba I.
Objavljeno: 19.12.2014; Ogledov: 968; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (355,99 KB)

5.
UREDBA SVETA (ES) 1346/2000 O POSTOPKIH V PRIMERU INSOLVENTNOSTI
Andreja Potočnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Zaradi vse večje globalizacije in s tem povezanim kapitalizmom ter vstopom podjetij na tuj trg je bila potreba po spremembi pravnih redov vse večja. Z namenom izboljšati učinkovitost in uspešnost čezmejnih postopkov je bila maja 2002 sprejeta Uredba (ES) Št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti. Uredba se neposredno uporablja v vseh državah članicah EU z izjemo Danske. V diplomskem delu preučujem Uredbo in pojem središča dolžnikovih glavnih interesov ter pojav forum shoppinga z analizo praktičnih primerov in sodnih odločb. Pojem središče dolžnikovih glavnih interesov, s katerim določimo pristojnost sodišča v postopku, v Uredbi ni definiran, se pa zanj šteje kraj, kjer dolžnik redno posluje oziroma kraj, kjer se nahaja poslovna enota. Ta kraj in redno poslovanje pa morata biti preverljiva za tretje osebe na podlagi objektivnih dejstev. Ravno to je ena izmed slabosti Uredbe, ki kliče po spremembi, saj s tem omogoča forum shopping. Forum shopping je odvisen od dolžnikove sposobnosti prenašanja središča dolžnikovih glavnih interesov iz pravnega reda ene države članice v drugo. Treba bi bilo natančneje določiti kriterije glede določanja središča dolžnikovih glavnih interesov.
Ključne besede: Uredba ES 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti, središče dolžnikovih glavnih interesov, forum shopping, mednarodna pristojnost
Objavljeno: 03.07.2015; Ogledov: 1919; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (450,39 KB)

6.
Mednarodna pristojnost, internet in potrošniki
Klara Mirkac, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava usmerjanje komercialne dejavnosti s pomočjo interneta, ki omogoča, da lahko potrošnik hitro in enostavno sklene pogodbo s tujim trgovcem. Ker se potrošnik v mednarodnem zasebnem pravu, nasproti tujemu trgovcu, smatra kot šibkejša stranka, je deležen posebnega procesnega varstva. V ta namen so analizirane določbe o posebni pristojnosti pri potrošniških pogodbah po prenovljeni Uredbi 1215/2012 o pristojnosti ter priznanju in izvršitvi sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki med drugim uvaja novost, da lahko potrošnik toži trgovca, ki nima stalnega prebivališča v državi članici Evropske unije. Ker je definicija potrošniškega spora, sploh v povezavi z usmerjanjem komercialne dejavnosti prek interneta, povzročala številne nejasnosti, je v delu predstavljena in analizirana tudi sodna praksa Sodišča Evropske unije (SEU), ki je pristojno za enotno razlago evropske zakonodaje.
Ključne besede: Bruseljska uredba Ia, mednarodna pristojnost, SEU, internetno poslovanje, potrošnik, potrošniška pogodba, varstvo šibkejše stranke
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 727; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (602,41 KB)

7.
Avtonomija strank na področju nepogodbenih obveznosti
Erna Avberšek Obu, 2017, diplomsko delo

Opis: Predmet diplomskega dela je načelo avtonomije volje v mednarodnem zasebnem pravu na področju nepogodbenih obveznosti. Samo načelo se je sprva razvilo na področju pogodbenih obligacij, kjer ima dolgo zgodovino, s sprejetjem načela avtonomije volje v Rim II, pa so stranke prvič dobile tudi možnost izbire prava na področju nepogodbenih obligacij. Diplomsko delo se osredotoča na ureditev omenjenega načela v Rim II, predvsem na izbiro prava in omejitve, ki jih morajo stranke spoštovati. Izbiro prava lahko stranke sklenejo po nastanku škodnega dogodka, stranke, ki opravljajo gospodarsko dejavnost pa tudi pred nastankom škodnega dogodka. Eno izmed vprašanj, na katerega se koncentrira diplomsko delo, je zaščita šibkejše stranke za ex ante dogovore. Omejitve, ki so določene v Členu 14(1)(b) sicer do neke mere ščitijo šibkejše stranke, vendar ta zaščita ni absolutna. V določenih primerih še vedno lahko prihaja do izkoriščanja šibkejše stranke, zato se pojavljajo kritike omenjenega dogovora v Rim II. Prav tako je v diplomskem delu analizirano razmerje med načelom avtonomije volje ter splošnim pravilom Rim II (člen 4). Avtorica ugotavlja, da odstopna klavzula, ki jo vsebuje člen 4(3), v določenih primerih omogoča strankam uporabo izbranega prava tudi v primerih, ko je bila izbira opravljena pred nastankom škodnega dogodka, za samo izbiro pa niso bile izpolnjene zahteve, ki jih določa člen 14. V zadnjem poglavju se diplomsko delo dotakne tudi vprašanja o možnosti izbira prava na področju nepogodbenih obligacij v slovenskem mednarodnem zasebnem pravu.
Ključne besede: mednarodno zasebno pravo, kolizijsko pravo, načelo avtonomije volje, mednarodna pristojnost, Rimska uredba II
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 302; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (599,45 KB)

8.
Opredelitev pojma običajnega prebivališča po Bruseljski uredbi IIa
Anja Pernat, 2017, magistrsko delo

Opis: Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št.1347/2000, t. i. Bruseljska uredba IIa (BU IIa), ureja način določanja mednarodno pristojnega sodišča za razrešitev spora, ki se pojavi v primeru družin z mednarodnim elementom ter postopek priznavanja in izvrševanja tujih sodnih odločb. BU IIa ima prednost pred nacionalno zakonodajo in se uporablja ne glede na vrsto sodišča v civilnih zadevah, ki se nanašajo na razvezo, prenehanje življenjske skupnosti ali razveljavitev zakonske zveze ter na podelitev, izvrševanje, prenos, omejitev ali odvzem starševske odgovornosti. V zadevah starševske odgovornosti, so pristojnosti določene tako, da se kar najbolj upošteva interese otroka kar pomeni, da je v prvi vrsti pristojna država članica, v kateri ima otrok običajno prebivališče. Tukaj se nam kaj hitro postavi vprašanje, kje ima otrok svoje običajno prebivališče, saj lahko pri ugotavljanju le tega nastopijo težave, zlasti v primeru pogostih selitev iz ene države članice v drugo ali če je bila selitev čez mednarodno mejo nedavna. Sodišče mora za vsak posamezni primer ugotoviti, ali ima otrok v neki zadevi običajno prebivališče v zadevni državi članici, in to na podlagi dejstev, ki izhajajo iz okoliščin navedenega otroka. BU IIa tega pojma posebej ne opredeljuje. Pomen izraza je treba razumeti v skladu s cilji in nameni BU IIa. Poudariti je potrebno, da razlaga običajnega prebivališča ne temelji na nobenem pojmovanju običajnega prebivališča iz katere koli izrecne nacionalne zakonodaje, ampak se ji priznava samostojen pomen v skladu s pravom Evropske unije in za namen prava Evropske unije.
Ključne besede: Običajno prebivališče, Bruseljska uredba IIa, starševska odgovornost, zakonski spori, priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb, mednarodna pristojnost, ugrabitev otrok.
Objavljeno: 30.11.2017; Ogledov: 589; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (795,93 KB)

9.
Mednarodna pristojnost v pogodbah o prodaji blaga in opravljanju storitev
Marko Garmut, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga preučuje mednarodno pristojnost v pogodbenih zadevah, še posebej pa se osredotoča na točko b) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1215/2012, ki določa mednarodno pristojnost v pogodbah o prodaji blaga in opravljanju storitev. Glede na kompleksnost te specialne pristojnosti, je pomembna natančna opredelitev pojmov, saj je od pravilne določitve mednarodne pristojnosti lahko odvisna tudi rešitev konkretnega spora. Sodišče EU se je v postopkih predhodnega odločanja ukvarjalo s številnimi zadevami povezanimi z mednarodno pristojnostjo v pogodbenih zadevah, vendar še vedno obstajajo sporna vprašanja. V zvezi z zahtevkom za izročitev blaga sem ugotovil, da je izključena uporaba prvega odstavka 7. člena Uredbe 1215/2012. V pogodbah o prodaji blaga se kolizijska pravila ne morejo uporabiti, saj takšna rešitev ni v skladu s ciljem in sistemom omenjene uredbe. Mednarodna pristojnost v pogodbenih razmerjih predstavlja tudi izjemo od splošne pristojnosti in te je potrebno razlagati ozko, zato je bolje, da se za ta primer pristojnost utemelji na podlagi splošne pristojnosti, določene v 4. členu Uredbe 1215/2012 ali pa na podlagi tihe privolitve, določene v 26. členu omenjene uredbe. Prav tako Sodišče EU ni podalo odgovora na vprašanje, ali se lahko uporabijo pravila točke a) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1215/2012, v primeru kraja dostave blaga v tretji državi, če se zahtevek glasi na plačilo kupnine, ki jo je treba plačati v državi članici EU. V tem primeru je pomembna točka c) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1215/2012, po kateri se celotno razmerje presoja po točki a), ki določa mednarodno pristojnost glede na posamezni zahtevek in ne v skladu s krajem izpolnitve karakteristične obveznosti. Smisel te rešitve je, da se sploh lahko uporabi prvi odstavek 7. člena Uredbe 1215/2012, saj je podana tesna navezna okoliščina med krajem in plačilom kupnine. Tako bi zadevno sodišče učinkoviteje in bolj ekonomično odločalo o zadevi, ker bi odločalo v kraju predvidenega plačila kupnine. Potrebno je upoštevati tudi povezanost pogodb o prodaji blaga in pogodb o opravljanju storitev. Ta pravila imajo namreč isto zgodovino nastajanja, sledijo istemu cilju in imajo enak položaj v sistematiki Uredbe 1215/2012. Torej bodo rešitve uporabljene za eno vrsto pogodbe, enake tudi za drugo, razen kadar sama narava pogodb tega ne dopušča.
Ključne besede: Uredba 1215/2012, mednarodna pristojnost, pogodbena razmerja, blago, storitve, kraj dostave blaga, kraj opravljanja storitev, Sodišče EU, sodna praksa.
Objavljeno: 22.11.2018; Ogledov: 208; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (955,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici