| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
VPLIV KULTURNIH DEJAVNIKOV NA POSLOVNA POGAJANJA Z JAPONCI: PRIMER PODJETJA
Ana Kadilnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Z globalizacijo in težnjo po uspešnem mednarodnem poslovanju se je pojavila nuja po soočenju s tujimi kulturami. Ljudi iz določene kulture povezujejo skupne vrednote, prepričanja, jezik, veroizpoved, zato zahteva poslovanje na tujem trgu skrbno proučevanje vseh temeljnih dejavnikov te kulture. V pomoč pri proučevanju medkulturnih razlik in kulturnih značilnosti določene države so nam na voljo različni modeli pomembnejših avtorjev: Hofstedeja, Trompenaarsa, Kluckhohna in Strodtbecka. Pri mednarodnih pogajanjih prihaja poleg trenj različnih interesov tudi do medosebnega kontakta predstavnikov različnih kultur. Kulturno neustrezen odziv mednarodnega tržnika — pogajalca oz. pogajalke lahko privede do napačnega razumevanja sporočil nasprotne strani, vpliva na proces pogajanj ter končno vodi do neuspešnih rezultatov. Uspešen mednarodni pogajalec je torej tisti, ki se zaveda obstoja različnosti, se zmore otresti predsodkov in stereotipov, zna prepoznati in upoštevati medkulturne razlike ter razvija svoje veščine. Japonska je znana po svoji specifični kulturi in drugačnem načinu življenja ljudi: harmonija, potrpežljivost, poštenost in vljudnost Japoncev, njihov skupinski pristop, čustvena zadržanost, posrednost, uradno vedenje, izogibanje tveganju, težnja k zaupanju in dolgoročnim relacijam — poznavanje in spoštovanje vseh teh dejavnikov ter iz njih izhajajočega značilnega pogajalskega sloga nam lahko v veliki meri olajša pogajanja z Japonci ter vodi v ohranjanje pristnih poslovnih odnosov.
Ključne besede: kultura, kulturni dejavniki, modeli za preučevanje kulturnih razlik, mednarodna poslovna pogajanja, medkulturni pogajalec, obvladovanje kulturnih razlik, Japonska, japonski pogajalski slog.
Objavljeno: 05.11.2009; Ogledov: 3995; Prenosov: 743
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

5.
TAKTIKE POSLOVNIH POGAJANJ V RAZLIČNIH KULTURAH
Mateja Polajžer, 2010, diplomsko delo

Opis: V nalogi so obravnavana poslovna pogajanja z vidika njihove uspešnosti. Pogajanja so namenjena usklajevanju stališč, ki so vedno posledica različnih interesov. Ker se s pogajanji srečujemo čedalje bolj pogosto, ne le v poslovnem, temveč tudi v zasebnem življenju, je dobro poznati vse dejavnike, ki lahko odločilno vplivajo na njihovo uspešnost. Na trgu se srečujemo z vedno močnejšo konkurenco, zato je uspešnost poslovanja podjetij neposredno odvisna od spretnosti njenih pogajalcev. Uspešnost poslovnih pogajanj lahko dosežemo, če skušamo poleg lastnih potreb zadovoljiti tudi potrebe pogajalcev nasprotne strani. Uspešnost pogajanja temelji torej na poskusu usklajevanja, kaj pomeni za nas dober rezultat, s tistim, kaj pomeni dober rezultat za drugo stran. Če želimo doseči, da bosta obe strani nekaj dosegli, moramo biti dobro pripravljeni, pozorni in prilagodljivi. Medkulturni pogajalci se morajo zavedati kulturnih razlik in se naučiti določenih značilnosti kulture nasprotne strani, saj bodo le tako uspešni v mednarodnih pogajanjih. Največji vpliv na uspešnost poslovnih pogajanj ima prav gotovo priprava na pogajanja. Priprava zajema določitev temeljnih usmeritev, ciljev pogajanj, izbiro strategije, zbiranje informacij in ostale, prav tako pomembne sestavine. Na uspešnost poslovnih pogajanj pa poleg priprave vpliva ves ostali proces pogajanj. Med samim potekom pogajanj je potrebno pravilno upoštevati nasprotno pogajalsko stran in delati čim manj napak. Prav tako pa ne smemo zanemariti izkušenj pogajalca, pripravljenost za učenje in razvoj pogajalske spretnosti. Znanje, zaupanje in zanesljivost so temelji uspešnega pogajanja.
Ključne besede: Kultura, norme, vrednote, pogajanja, značilnosti pogajanj, mednarodna pogajanja, taktike pogajanj, kulturne razlike, pogajalski slogi.
Objavljeno: 05.08.2010; Ogledov: 2119; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (535,72 KB)

6.
KROG MULTILATERALNIH TRGOVINSKIH POGAJANJ SVETOVNE TRGOVINSKE ORGANIZACIJE "DOHA RAZVOJNA AGENDA" - CILJI IN IZZIVI
Vesna Žmavc, 2010, diplomsko delo

Opis: STO je prostor oziroma institucija, ki pomaga državam, da uredijo probleme mednarodne trgovine. Nastala je 1. januarja 1995 in sicer na podlagi GATT-a. GATT se je v glavnem ukvarjal s trgovino z blagom, STO se ukvarja s trgovino v storitvah in s trgovanjem v zvezi z izumi, stvaritvami in modeli. Naloge Svetovne trgovinske organizacije so zagotoviti stabilnost, predvidljivost in čim večjo sprostitev mednarodnih trgovinskih tokov. Značilnosti STO so: univerzalnost organizacije, dograjen način reševanja mednarodnih trgovinskih sporov, možnost spremembe načina glasovanja, strožji in trdneje postavljeni kriteriji. Načela STO so: trgovina brez diskriminacije, prosta trgovina, predvidljivost, promoviranje poštene konkurence, spodbujanje razvojne in gospodarske reforme. GATT je nastal kot posledica želje, da bi ustanovili Mednarodno trgovinsko organizacijo. Želeli so oblikovati organizacijo, ki naj bi poleg Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke za obnovo in razvoj predstavljala enega izmed treh stebrov Bretton-Woodske institucije. Njen osnovni namen naj bi bil zagotavljanje stabilnega in predvidljivega mednarodnega trgovinskega okolja, ki bo omogočalo nadaljnjo liberalizacijo in rast svetovne trgovine ter rast zaposlovanja in investicij. V okviru GATT-a so potekali naslednji krogi pogajanj: prvi krog pogajanj v Ženevi, drugi krog pogajanj v Annecycu, tretji krog pogajanj v Torqayu, četrti krog pogajanj v Ženevi, Kennedyjev krog pogajanj, Tokijski krog pogajanj in Urugvajski krog pogajanj. Krog pogajanj v Dohi je bil ustanovljen na četrti ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije v Dohi, v Katarju novembra leta 2001. Vlade so se strinjale, da se bodo pogajale o dodatnih carinskih znižanjih (s posebnim osredotočenjem na izvoz držav v razvoju), o vključevanju obstoječih pogajanj o storitvah v Dohin krog pogajanj in o uveljavljanju pomembne liberalizacije trgovine kmetijskih proizvodov. V kmetijstvu so se strinjali, da bodo zmanjšali ovire vstopa na trg, da bodo odstranili subvencije za kmetijski izvoz in zmanjšali subvencije domače proizvodnje. Vlade so se strinjale, da bodo raziskale vidike odnosa med trgovino in okoljem. Ključna področja pogajanj v Dohi so: razvoj, kmetijstvo, storitve in okolje. Razlogi za podaljševanje pogajanj v Dohi so: odstranitev carin, kmetijska blaginja, večanje produktivnosti, trgovina med državami v razvoju in izboljšan dostop do trga. Cilji Dohe so predvsem v kmetijstvu zmanjšati vse oblike izvoznih subvencij in domače podpore za trgovino, pri storitvah liberalizirati vse kategorije storitev, pri industrijskih izdelkih zmanjšati carine, na področju regionalnih trgovinskih sporazumov izboljšati postopke pravil STO in izboljšati izvedbo mehanizma za reševanje sporov. Za Doho predstavljajo izziv regionalne agende, saj so se te še vedno ukvarjale s težavami globalne socialne izključenosti. To so bile predvsem afriške, karibske in pacifiške države.
Ključne besede: Svetovna trgovinska organizacija, GATT, GATS, Doha, mednarodna trgovina, krogi pogajanj, kmetijstvo, carine, investicije, storitve, ministrska konferenca, pogajanja.
Objavljeno: 29.10.2010; Ogledov: 1871; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (819,12 KB)

7.
VPLIV KULTURE NA PROCES POGAJANJ NA PRIMERU KITAJSKE
Leonida Šnajder, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je spoznati Kitajsko, njeno kulturo in ugotoviti, kakšno vlogo ima kultura v pogajanjih. Prav tako želim podrobneje analizirati celoten proces pogajanj in značilnosti kitajskih pogajalcev. Izpostavila sem Kitajce kot pogajalce in vpliv kulture na pogajanja z njimi, torej njihove specifične lastnosti pri pogajanju. Pogajanja so zelo kompleksen proces, za njihovo uspešnost je pomembna vrsta dejavnikov. Eden izmed teh dejavnikov je kultura, ki močno vpliva na mednarodna poslovna pogajanja. Vsaka kultura ima svojevrsten pogajalski slog. Pogajanja na mednarodni ravni poleg obvladovanja pogajalskih veščin zahtevajo tudi razumevanje kulturoloških razlik. Kitajska pogajanja slovijo kot zelo težaven proces, ki ga je težko obvladovati. Uspešna pogajanja s Kitajci zahtevajo dobro poznavanje zgodovinskega in kulturološkega ozadja ter značilnosti kitajskega trženja. In če sem se v teoretičnem delu osredotočila predvsem na Kitajce kot pogajalce in vpliv kulture na pogajanja z njimi, me je v empiričnem delu predvsem zanimalo, kakšne izkušnje imajo Slovenci s poslovanjem na Kitajskem. Empirično raziskavo o poslovnih pogajanjih Slovencev s Kitajci sem opravila s pomočjo intervjuja. Intervjuvancema sem pripravila izhodiščna vprašanja v zvezi s poslovanjem na Kitajskem ter tako prišla do zanimivih odgovorov, iz katerih lahko razberemo, da je Kitajska, kljub oviram pri vstopu na ta hitrorastoči trg, dežela kariernih priložnosti, novih pričakovanj in izzivov za ambiciozne.
Ključne besede: pogajanja, mednarodna pogajanja, kultura, Kitajska, pogajanja na Kitajskem.
Objavljeno: 10.12.2010; Ogledov: 2489; Prenosov: 603
.pdf Celotno besedilo (537,16 KB)

8.
PRIMERJAVA NEMŠKEGA IN ITALIJANSKEGA POGAJALSKEGA SLOGA V MEDNARODNEM POSLOVANJU
Mihela Pipenbaher, 2011, diplomsko delo

Opis: Kultura in kulturne razlike, ki obstajajo med narodi, so postale v času vedno večje globalizacije poslovanja izjemnega, če ne celo ključnega pomena. Vsako podjetje, ki želi svoje poslovanje razširiti na tuje trge, se mora teh razlik zavedati, jih spoznati, jih sprejeti in predvsem upoštevati. Za uspešno vzpostavitev poslovnih odnosov s tujimi podjetji in tujimi poslovnimi partnerji, se moramo podrediti določenim kulturnim zakonitostim trga, na katerega želimo vstopiti. Kakor hitro pa začnemo govoriti o poslovanju preko meja naše države, se pojavi še ena pomembna kategorija s katero se slej ko prej soočimo, to so pogajanja. Sporazumov, dogovorov, poslovnega sodelovanja namreč ne moremo doseči, ne da bi se prej z našimi potencialnimi bodočimi partnerji dogovorili o podrobnostih, željah, pričakovanjih, ene in druge strani interesentov. Tukaj pa pride v ospredje problem interakcije različnih kultur. V kolikor na pogajanja stopimo dobro pripravljeni in poučeni o temeljnih sestavinah kulture nasprotne strani in jih tekom pogajanj tudi upoštevamo, imamo možnost da pogajanja uspešno izpeljemo in dosežemo sporazum. Dovolj je, če tekom pogajanj upoštevamo samo temeljna pravila nasprotne kulture, popolno poenotenje s kulturo nasprotne strani ni priporočljivo, saj lahko izpademo smešni. Pogajalski proces se od kulture do kulture razlikuje. Za prikaz razlik v pogajalskem procesu med pripadniki različnih kultur, smo si izbrali dve povsem različni državi, severno državo Nemčijo in južno sosedo Italijo. Na primeru teh dveh držav lahko vidimo, kako pomembno je poznati kulturo države s katero stopamo v pogajalski proces. Pravila, vrednote in norme, ki veljajo in jih je potrebno upoštevati v eni državi, lahko v drugi izzovejo neodobravanje in nerazumevanje. Pomen priprav na pogajanja je izjemnega pomena. Vsako pogajanje je namreč nekaj novega in edinstvenega. Četudi smo se z pripadniki določene kulture že kdaj pogajali, to ne pomeni da lahko gradimo samo na teh izkušnjah. Zaključimo lahko s splošno ugotovitvijo, da so se z razvojem in razmahom globalizacije, povečali tudi izzivi in hkrati možnosti poslovnežev, ki delujejo na mednarodnih trgih.
Ključne besede: globalizacija, kultura, kulturne razlike, poslovna kultura, mednarodna poslovna pogajanja, pogajalski slog, Nemčija, Italija
Objavljeno: 07.07.2011; Ogledov: 1498; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (707,71 KB)

9.
VPLIV KULTURE NA MEDNARODNA POGAJANJA
Grega Gomilšek, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem seminarju smo opredelili kulturo in navedli kulturne dejavnike: jezik, religija, vrednote, prepričanja, vedenje, navade, izobrazba ter socialni sistem na katere morajo biti mednarodni pogajalci oziroma poslovneži pozorni, ko raziskujejo tujo kulturo. Omenili smo tudi dve proučitvi nacionalnih kulturnih razlik po Hofstedu in Trompenaarju. Seveda je raziskovanje tuje kulture pomembno, saj se drugače lahko poslovna pogajanja končajo neuspešno. Prav tako smo opredelili, kaj pravzaprav so mednarodna pogajanja ter navedli nekatere modele. Pokazali pa smo tudi, kakšen je proces pogajanj ter s tem pokazali, da ne gre samo za prepričevanje drug drugega, temveč gre za veliko bolj natančno načrtovanje. Pomembno pa je, da si pri vsakih pogajanjih zadanemo določene cilje, katere želimo z našimi strategijami doseči. Kulturne razlike so zelo pomembne pri pogajanjih, zaradi česar jih je potrebno preučiti, ko se pogajamo s tujo državo. Dejstvo je, da se brez dobre analize in preučitve tuje kulture ne moremo uspešno pogajati. Analizirali smo kulturo in pogajalski slog ZDA, Japonske in Nemčije ter z uporabo Hofstedejeve analize prikazali njihove temeljne razlike.
Ključne besede: Ključne besede: kultura, kulturni dejavniki, dimenzije kulture, mednarodna pogajanja, proces pogajanj, medkulturna pogajanja, ZDA, Japonska, Nemčija
Objavljeno: 10.11.2011; Ogledov: 2016; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (635,62 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici