| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DRŽAV V MEDNARODNEM PRAVU Z VIDIKA PRIPISLJIVOSTI OBLASTVENIH RAVNANJ DRŽAVI
Jan Irgel, 2014, diplomsko delo

Opis: Države kot temeljni subjekti mednarodnega prava že od antičnih časov vstopajo v medsebojne odnose. Motivi so različni, bodisi politični bodisi ekonomski ali preprosto eksistencialni. Razlog leži v preprostem zgodovinskem dejstvu, ki jasno zapoveduje, da izolirana država, država, ki nima nikakršnih stikov z drugimi državami, na dolgi rok ne mora obstati. V sodobnem času vse večje stopnje globalizacije na podlagi eksponentnega tehnološkega razvoja je stopnja povezanosti in medsebojne odvisnosti držav še toliko večja. Posledično odigra pravo mednarodne odgovornosti držav ključno vlogo kot varuh temeljnih načel mednarodnega prava, načela mirnega reševanja sporov, načela pravičnosti ter zakonitosti, in sicer bolj kot kadarkoli prej. Še v tako harmoničnih in idealnih odnosih med državami pride do konflikta, ki ima za posledico kršitev kakšne mednarodne obveznosti države. To neizogibno dejstvo pa za seboj potegne potrebo po vzpostavitvi pravil, ki bi nastalo konfliktno situacijo karseda najhitreje, najefektivneje in predvsem enotno rešila. Namen tega diplomskega dela je predstaviti dognanja, spoznanja in vzpostavljena pravila prava mednarodne odgovornosti držav z vidika pripisljivosti ravnanj državi, ki ga je izoblikovala mednarodna skupnost tekom dolgega obdobja kodifikacije. Kdaj določeno ravnanje lahko pripišemo državi, ki lahko ima (ali pa tudi ne) za posledico kršitev kakšne mednarodne obveznosti, igra ključno vlogo pri vzpostavitvi njene mednarodne odgovornosti, posledično so vzpostavljena pravila pripisljivosti ključnega pomena za presojo sodobnih konfliktnih situacij. V zadnjem poglavju pa bom pod drobnogled vzel različne oblike reparacij, ki jih predvideva mednarodno pravo ob ugotovljeni kršitvi, in razmerja med njimi.
Ključne besede: mednarodna odgovornost države, pripisljivost protipravnega ravnanja državi, odškodninska odgovornost države, reparacije, odškodnina
Objavljeno: 22.12.2014; Ogledov: 752; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (791,55 KB)

2.
MEDNARODNA ODGOVORNOST DRŽAV IN ORGANIZACIJ
Bojana Blazhevska, 2015, diplomsko delo

Opis: Mednarodno pravo je pomemben del strukture naše mednarodne družbe. Svojo pomembnost dolguje učinkovitosti ter sposobnosti se odzivati na spremembe. Z diplomskim delom smo prišli do zaključka, da je bila KMP tista, katera se je med prvimi začela zavzemati za razvoj mednarodnega prava in njegovo kodifikacijo. V diplomskem delu smo zajeli tudi pojem oziroma temo mednarodne odgovornosti ter smo ob tem ugotovili, da države niso edini subjekti mednarodnega prava, čeprav so primarni subjekti. Države imajo, kot primarni subjekti najobsežnejši rang pravic, vendar ne smemo pozabiti, da pravice pomenijo tudi odgovornost. Zraven držav so naštete še MO, posamezniki ter drugi subjekti, kateri za razliko od držav svoje pravice pridobivajo preko določenih inštitutov, izvedeno. Kot je navedeno v diplomskem delu obstajata dva osnovna načina pripisovanja ravnanja državi. Po prvem načinu se odgovornost pripiše na podlagi institucionalne povezave in velja za ravnanje osebe, skupine oseb ter se razširja na ravnanje oseb, ki formalnopravno niso organi, vendar izvršujejo državna pooblastila. Razlog za to obravnavo se opira na stališče, da država mora nadzorovati svoje organe, ker je njihova samostojnost le navidezna. Drugi način temelji na nadzoru ali vplivu, ki ga država vrši in se dejanski nadzor mora dokazovati za vsako ravnanje individualno. Če pogledamo v istem poglavju bomo ugotovili, da za MO veljajo precej drugačna pravila. Da bi lahko pripisali odgovornost MO mora biti sporno ravnanje izvedeno s strani njenega agenta, organa ter mora biti povezano z izvrševanjem uradnih funkcij. Ob koncu diplomskega dela lahko zaključimo, da se pravice držav in MO, čeprav so podobne, precej razlikujejo in to predvsem zaradi načina pridobitev pravic. Države svoje pravice pridobijo originarno in kot take imajo večji rang pravic, dokler MO svoje pravice pridobivajo derivativno preko inštrumentov prava. Posledica manjšega ranga pravic je manjši obseg odgovornosti, ki sledi MO-am, kjer za države kot primarne subjekte velja nasprotno in imajo s tem znatno večji obseg odgovornosti.
Ključne besede: Mednarodno pravo, Komisija za mednarodnega prava, Generalna Skupščina, kodifikacija, mednarodna odgovornost, države, mednarodne organizacije, pripisljivost.
Objavljeno: 22.04.2016; Ogledov: 705; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (169,95 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici