| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 60
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
31.
32.
33.
34.
EKONOMSKO SODELOVANJE MED MERCOSUR IN EU
Nina Jaušovec, 2010, diplomsko delo

Opis: Ekonomske integracije ponujajo majhnim državam, da se vključujejo v mednarodno okolje in tako postanejo konkurenčne. Ekonomske integracije prinašajo veliko ugodnosti, kot na primer povečanje proizvodnje zaradi specializacije, zmanjšanje stroškov, boljše sosedske odnose itd. Države pa se za članstvo v ekonomski integraciji morajo odpovedati delu svoje suverenosti. Evropska unija in MERCOSUR sta dve ekonomski integraciji, ki sta na različnih stopnjah. Evropska unija je na višji ravni, saj predstavlja popolno ekonomsko integracijo, MERCOSUR pa je zgolj prostotrgovinsko območje. Države članice Evropske unije in podpisnice sporazuma MERCOSUR skupaj ustvarjajo dobro tretjino (32,3%) svetovnega bruto domačega proizvoda. Članice MERCOSUR skupaj z EU predstavljajo dobrih 17% celotnega svetovnega izvoza blaga in skoraj 20% celotnega svetovnega uvoza blaga. EU in članice MERCOSUR skupaj opravijo skoraj 28% celotnega svetovnega izvoza storitev ter nekaj več kot 25% celotnega svetovnega uvoza. Znotraj Evropske unije obstaja velika medsebojna navezanost članic, saj je delež intra-EU menjave 68%. Nasprotno pa je medsebojna gospodarska navezanost članic MERCOSUR dokaj nizka, saj je delež intra-MERCOSUR menjave le 14%. Izmed držav MERCOSUR z EU največ posluje Brazilija, najpomembnejši trgovinski partnerici državam MERCOSUR pa sta Nemčija in Nizozemska.
Ključne besede: ekonomska integracija, ekonomsko sodelovanje, Evropska unija, mednarodna menjava, MERCOSUR, Argentina, Brazilija, Paragvaj, Urugvaj, Venezuela
Objavljeno: 08.03.2011; Ogledov: 1480; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (806,15 KB)

35.
EKONOMSKI ODNOSI MED EU IN AFRIŠKIMI EKONOMSKIMI INTEGRACIJAMI
Matjaž Lašič, 2011, diplomsko delo

Opis: Ekonomsko sodelovanje med Afriko in Evropo, sega v obdobje kolonializma, a je takrat bil odnos neenakopraven, saj je bila Afrika zaradi svojih bogastev izkoriščana in si še do danes ni opomogla. Komaj leta 1963 je s podpisom prve konvencije Yaounde Afrika postala bolj enakopravna. S tem sporazumom ji je bila tudi dodeljena finančna pomoč za razvoj in razne ugodnosti pri trgovanju. Afrika se počasi, a vztrajno razvija za kar gre veliko zaslug pripisati prav ekonomskim integracijam, ki bodo ključnega pomena tudi v prihodnje in bo od njihovega razvoja odvisen tudi razvoj Afrike. Pomembno je, da se denarna pomoč, ki jo Afrika prejema investira v najbolj pomembne sektorje gospodarstva (npr. izgradnja primerne infrastrukture, ki bi tudi privabila tuje investicije; telekomunikacijska in informacijska tehnologija). Evropska unija je za Afriko najpomembnejši trgovinski partner saj kar eno tretjino vsega izvoza, izvozi v države EU in tudi eno tretjino vsega uvozi iz držav EU. Zdi se mi pomembno, da bi Afrika morala več vlagati tudi v izobraževanje, saj kot pravi pregovor: „Daj človeku ribo in jedel bo en dan, nauči ga loviti ribe in jedel bo celo življenje.“
Ključne besede: Evropska unija, Afrika, Slovenija, ekonomska integracija, mednarodna menjava, revščina, ekonomski sporazumi
Objavljeno: 26.01.2012; Ogledov: 1283; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (679,98 KB)

36.
POMORSKI KONTEJNERSKI TRANSPORT PRI MEDNARODNI TRGOVINI MED SLOVENIJO IN KITAJSKO
Metka Balaban, 2012, magistrsko delo

Opis: Skozi magistrsko nalogo smo sprva predstavili teoretičen vidik pomorskega transporta, ki je eden izmed bistvenih elementov, ki omogoča razvoj mednarodne trgovine. Sam transport in trgovina sta dobila nove razsežnosti z razvojem kontejnerjev, ki omogočajo stroškovno in prostorsko učinkovit transporta blaga, še posebej na razdaljah, kjer je tranzitni čas daljši. Velikost in prostornina kontejnerja sta izbrana glede na vrsto blaga in težo. Pri pomorskem kontejnerskem transportu je potrebno posebej poudariti ekonomski vidik tovrstnega načina transporta, kot je zmanjševanje stroškov pakiranja, povečanje varnosti pri samem prevozu, hitrejše manipuliranje, poenostavljanje administrativnih poslov in drugo. Kljub koristnim učinkom, pa se tudi pomorski kontejnerski transport ni mogel izogniti učinkom svetovne gospodarske krize. Kriza je povzročila in zabeležila padec opravljanja tovrstnega prevoza tovora, zmanjšala se je potreba po proizvodnji ladij, nekateri ladjarji so izgubili svoje ključne prevozne poti, vse to pa je posledica zmanjšanega povpraševanja po tujih proizvodih, kar pomeni manjši uvoz oziroma izvoz. Ta padec mednarodne menjave je bil zabeležen tudi v trgovinski bilanci med Slovenijo in Kitajsko v zadnjih treh letih, ki pa se počasi stabilizira. Ljudska republika Kitajska je z vstopom v Svetovno trgovinsko organizacijo leta 2001 pridobila veliko, saj ji je bilo omogočeno trgovanje z večjim delom Evropskih držav, med njimi tudi Slovenijo. Odnosi med omenjenima državama so se utrdili z nekaterimi sporazumi, ki urejajo trgovinske odnose med njima. V magistrski nalogi je osvetljen tudi problem oziroma dejstva, ki se navezujejo na analizo uvoza pošiljke iz Kitajske. Sama menjava dobrin zagotovo ne bi bila uspešna brez skrbno organizirane transportne poti. Sprva je v nalogi predstavljen teoretičen vidik izbire ustrezne poti in pravilne organizacije poti ter zavarovanja. Ključen pomen pri mednarodni menjavi pa imajo tudi pravila ICC zato so v nalogi predstavljene tiste klavzule, ki so ključnega pomena za pomorski transport. Podjetja se za brezhibno opravljen transport blaga obračajo na špediterska podjetja. Predstavljen je pomen in razvoj špedicije ter njihove naloge. Za boljšo in nazornejšo analizo primera uvoza pošiljke iz Kitajske, smo za pomoč zaprosili večje špeditersko podjetje, izpostava Koper. S svojimi izkušnjami in prakso so nam razložili kakšen je potek uvoza blaga.
Ključne besede: pomorski transport, kontejnerizacija, mednarodna menjava, uvoz kontejnerja, špedicija, gospodarstvo Ljudske republike Kitajske
Objavljeno: 23.08.2012; Ogledov: 1983; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (3,91 MB)

37.
38.
39.
40.
Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici