Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali značilnosti mednarodne trgovine in njen vpliv na gospodarstvo. Današnji časi zaradi prepletenosti in kompleksnosti poslovanja, zahtevajo od držav sodelovanje, partnerske odnose in zavezništva. V tem obdobju si nobena država, nobeno gospodarstvo ne more privoščiti samozadostnosti ali neke oblike izolacije, saj ne bi preživelo. Poudarjanje pojmov kot so svetovno gospodarstvo, svetovni trgi in globalizacija, nakazuje prepletenost držav. Magistrsko delo smo začeli z opredelitvijo nastanka in razvoja mednarodne trgovine. Mednarodno poslovanje opredelimo kot družbeno-politično pogojen proces izmenjave, ki vključuje dve ali več držav in dva ali več družbenih akterjev, katerih komercialno motiviran namen je bodisi zadovoljiti nepopolno zadovoljene nacionalne izmenjave bodisi hkrati ustvariti in zadovoljiti nacionalne izmenjave. Mednarodno poslovanje je neposredno povezano tudi z globalizacijo. Globalizacija je večplasten pojav in vsak njen vidik lahko različno učinkuje na ekonomske kazalnike. Pojavlja se kot del velikega števila gospodarskih, tehničnih, socialnih, pravnih in političnih sprememb, ki se medsebojno prepletajo in se vračajo, zato je učinke globalizacije težko ločiti. Nadalje smo se osredinili na gospodarstvi izbranih držav, in sicer Slovenije in Finske. Opredelili, opisali in analizirali smo značilnosti gospodarstev obeh držav. Pri tem smo upoštevali značilnosti makroekonomskega poslovnega in investicijskega okolja. S tem smo pridobili konkretnejši vpogled v značilnosti gospodarstev in njihovo delovanje. Osredinili smo se na mednarodno aktivnost obeh držav in opredelitev glavnih trgovskih partneric. Ugotovili smo, da so največji trgovski partnerji Slovenije Avstrija, Luksemburg, Švica, Hrvaška in Nemčija. Največji vlagatelji na Finskem pa so bližnje države Švedska, Nizozemska, Luksemburg in Norveška. Slovenija je za Finsko po pomembnosti. šele na 46.mestu. V tretjem delu smo opredelili gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Finsko. Predstavili smo splošne politične in gospodarske odnose med državama ter meddržavne sporazume. Ker sta obe državi v Evropski uniji, je njuno poslovanje v večinski meri določeno v njen, predvsem kadar gre za sporazume in podpise pogodb. Podrobneje smo predstavili blagovno menjavo za obdobje 2018—2023 ter analizirali uvoz in izvoz po panogah. Ugotovili smo, da je slovenski izvoz na Finsko večji, kot slovenski uvoz iz Finske. Predstavili smo tudi možnosti razvoja sodelovanja in razširitev partnerstva med državama. Izdelki z največjim izvoznim potencialom iz Slovenije na Finsko so zdravila za prodajo na drobno, motorna vozila za prevoz manj kot deset oseb in električna energija. V empiričnem delu magistrskega dela smo uporabili analitični pristop. Po metodi deskripcije smo analizirali posamezne gospodarske kazalnike (bruto domači proizvod, uvoz, izvoz, brezposelnost, neposredne tuje naložbe in inflacijo) za obdobje 2008—2022. S korelacijsko in z regresijsko analizo smo ugotovili pozitivno povezanost med določenimi gospodarskimi kazalniki Slovenije in Finske.
Ključne besede: mednarodna trgovina, globalizacija, blagovna menjava, uvoz, izvoz, Slovenija, Finska
Objavljeno v DKUM: 21.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (3,11 MB)

Opis: V današnjem svetu se srečujemo s hitrim razvojem novih tehnologij kot tudi postopkov za čim učinkovitejše potovanje dobrin znotraj podjetij in zunaj njih. Distribucija je del logistike in logističnega procesa, ki sledi prodaji proizvedenih dobrin. Distribucija se v mednarodnem okolju vedno hitreje izvaja preko iskanja najprimernejših kanalov in sredstev za doseganje cilja. Tukaj ugotavljamo najpomembnejše skupine prevoza in primerjamo, kateri način je najbolj primeren za prevoz proizvedenih dobrin glede na tip dobrine, dolžino prevoza in strošek prevoza. Del našega dela je bila opredelitev pojma avtomobilske industrije kot tudi predstaviti državo distributerko, to je Japonska. Japonska je tretje največje gospodarstvo na svetu, poznana je kot zelo tehnološko razvita država z bogato kulturo in zgodovino. Na Japonskem je avtomobilska industrija močno razvita, ima veliko mednarodnih podjetij, ki nastopajo na trgu avtomobilov, ti pa ne le izvažajo svojih proizvodov, ampak jih tudi proizvajajo na različnih regionalnih trgih. V tem magistrskem delu smo s pomočjo analize podatkov, ki smo jih pridobili iz knjižnih in internetnih virov, opredelili logistiko, avtomobilsko industrijo, predstavili Japonsko in njene gospodarske značilnosti, japonsko avtomobilsko industrijo ter nazadnje prikazali distribucijo japonskih vozil po svetu s številkami.
Ključne besede: Japonska, logistika, distribucija, mednarodna menjava, avtomobilska industrija, mednarodna distribucija, gospodarska gibanja
Objavljeno v DKUM: 10.12.2020; Ogledov: 1183; Prenosov: 151
Celotno besedilo (1,29 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali značilnosti mednarodne trgovine ter njen vpliv na gospodarstvo. Brez mednarodnega gospodarskega sodelovanja držav si ne moremo predstavljati uspešnega razvoja in popolnega zadovoljevanja potreb po dobrinah. Danes si bolj kot kadarkoli prej nobeno nacionalno gospodarstvo ne more privoščiti izolacije od ostalega sveta. Izraza, kot sta svetovno gospodarstvo in globalna vas, nakazujeta, da smo vsi na tem planetu odvisni drug od drugega. V prvem delu magistrskega dela smo opredelili nastanek in razvoj mednarodne trgovine. Tehnološki napredek in odprava ekonomskih, logističnih, pravnih ter miselnih ovir so pripomogli pri nastanku procesa, ki ga danes imenujemo globalizacija. Globalizacija je torej zgodovinski proces pospešene integracije svetovnega gospodarstva, ki v ožjem smislu vključuje trgovinske in finančne tokove, v širšem pa gibanje ljudi in znanja. Razsežnost mednarodne trgovine je ustvarila potrebo po usklajevanju zakonov, pravil, običajev ter navad mednarodnega poslovanja. Leta 1995 je bila s ciljem zagotavljanja svobodne in nemotene trgovine med državami ustanovljena Svetovana trgovinska organizacija (WTO). Danes so Združene države Amerike, Evropska unija ter Kitajska največje udeleženke v svetovni trgovini z več kot 10 % deležem celotne svetovne trgovine. V drugem delu magistrskega dela smo se osredotočili na gospodarstvi Slovenije in Bosne in Hercegovine. Podrobneje smo analizirali in opredelili značilnosti makroekomskega, poslovnega in investicijskega okolja ter dobili konkreten vpogled v značilnosti njihovih gospodarstev. Posebej nas je zanimala mednarodna aktivnost omenjenih držav ter opredelitev glavnih trgovinskih partneric. Ugotovili smo, da so največji trgovinski partnerji Slovenije (Nemčija, Italija, Avstrija, Hrvaška, Francija) sočasno tudi največji trgovinski partnerji BiH. Nadalje smo v tretjem delu opredelili gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in BiH. Predstavili smo politične in gospodarske odnose med državami ter meddržavne sporazume, ki podpirajo sodelovanje in prispevajo k znižanju ovir pri poslovanju. Podrobno smo predstavili blagovno menjavo med državami v obdobju 2004–2014 ter analizirali uvoz in izvoz po panogah. Ugotovili smo, da je rast izvoza iz Slovenije v BiH nižja kot rast izvoza BiH v Slovenijo. V empiričnem delu magistrske naloge smo uporabili analitični pristop. Z metodo deskripcije smo analizirali posamezne gospodarske kazalce ((BDP, uvoz, izvoz, inflacija, brezposelnost, neposredne tuje investicije, obrestna mera) za obdobje 2004–2014. Z regresijsko analizo smo ugotovili pozitivno povezanost med določenimi gospodarskimi kazalci Slovenije in BiH.
Ključne besede: mednarodna trgovina, globalizacija, plačilna bilanca, blagovna menjava, uvoz, izvoz, Bosna in Hercegovina
Objavljeno v DKUM: 16.12.2016; Ogledov: 1963; Prenosov: 157
Celotno besedilo (2,74 MB)

Opis: Skozi magistrsko nalogo smo sprva predstavili teoretičen vidik pomorskega transporta, ki je eden izmed bistvenih elementov, ki omogoča razvoj mednarodne trgovine. Sam transport in trgovina sta dobila nove razsežnosti z razvojem kontejnerjev, ki omogočajo stroškovno in prostorsko učinkovit transporta blaga, še posebej na razdaljah, kjer je tranzitni čas daljši. Velikost in prostornina kontejnerja sta izbrana glede na vrsto blaga in težo. Pri pomorskem kontejnerskem transportu je potrebno posebej poudariti ekonomski vidik tovrstnega načina transporta, kot je zmanjševanje stroškov pakiranja, povečanje varnosti pri samem prevozu, hitrejše manipuliranje, poenostavljanje administrativnih poslov in drugo. Kljub koristnim učinkom, pa se tudi pomorski kontejnerski transport ni mogel izogniti učinkom svetovne gospodarske krize. Kriza je povzročila in zabeležila padec opravljanja tovrstnega prevoza tovora, zmanjšala se je potreba po proizvodnji ladij, nekateri ladjarji so izgubili svoje ključne prevozne poti, vse to pa je posledica zmanjšanega povpraševanja po tujih proizvodih, kar pomeni manjši uvoz oziroma izvoz. Ta padec mednarodne menjave je bil zabeležen tudi v trgovinski bilanci med Slovenijo in Kitajsko v zadnjih treh letih, ki pa se počasi stabilizira. Ljudska republika Kitajska je z vstopom v Svetovno trgovinsko organizacijo leta 2001 pridobila veliko, saj ji je bilo omogočeno trgovanje z večjim delom Evropskih držav, med njimi tudi Slovenijo. Odnosi med omenjenima državama so se utrdili z nekaterimi sporazumi, ki urejajo trgovinske odnose med njima. V magistrski nalogi je osvetljen tudi problem oziroma dejstva, ki se navezujejo na analizo uvoza pošiljke iz Kitajske. Sama menjava dobrin zagotovo ne bi bila uspešna brez skrbno organizirane transportne poti. Sprva je v nalogi predstavljen teoretičen vidik izbire ustrezne poti in pravilne organizacije poti ter zavarovanja. Ključen pomen pri mednarodni menjavi pa imajo tudi pravila ICC zato so v nalogi predstavljene tiste klavzule, ki so ključnega pomena za pomorski transport. Podjetja se za brezhibno opravljen transport blaga obračajo na špediterska podjetja. Predstavljen je pomen in razvoj špedicije ter njihove naloge. Za boljšo in nazornejšo analizo primera uvoza pošiljke iz Kitajske, smo za pomoč zaprosili večje špeditersko podjetje, izpostava Koper. S svojimi izkušnjami in prakso so nam razložili kakšen je potek uvoza blaga.
Ključne besede: pomorski transport, kontejnerizacija, mednarodna menjava, uvoz kontejnerja, špedicija, gospodarstvo Ljudske republike Kitajske
Objavljeno v DKUM: 23.08.2012; Ogledov: 3378; Prenosov: 508
Celotno besedilo (3,91 MB)

Ključne besede: mednarodni ekonomski odnosi, mednarodna trgovina, prednost, teorija, empirične raziskave, metodologija, pregledi, mednarodno poslovanje, mednarodno sodelovanje, teoremi, hipoteze, mednarodna menjava, trgovinska politika, ekonomske teorije, ekonomsko ravnotežje, ekonomski modeli, neoklasiki, ekonomisti, dinamični modeli, statistika, matematična ekonomija, procesiranje, mednarodno gospodarstvo
Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 1714; Prenosov: 127
Povezava na celotno besedilo