| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MEJE KARIKATUR V MEDIJSKEM PRAVU (PRIMER KARIKATURE ZORANA JANKOVIČA KOT HITLERJA)
Laura Laznik, 2011, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je raziskati širše področje medijskega prava. Osredotočili se bomo na dve pogosto nasprotujoči si pravici, pravico do svobodnega izražanja ter pravico do časti in dobrega imena. V ospredju je seveda svoboda izražanja, ustavna pravica, brez katere si težko predstavljamo demokratično družbo. Pravica, ki je temeljni pogoj za razvoj in samoizpolnitev (self-fulfillment) vsakega posameznika. Skozi primere bomo spoznali prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Posegli bomo na področje domnevno spornih karikatur in vprašanje žaljenja preko njih.
Ključne besede: karikatura, medijsko pravo, svoboda izražanja, čast in dobro ime.
Objavljeno: 03.10.2011; Ogledov: 11847; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (8,84 MB)

2.
Varstvo otrok in mladostnikov v medijskem pravu ( primerjalno pravni pregled)
Ksenija Kovačič, 2013, diplomsko delo

Opis: S pojmom varstva otrok v medijskem pravu je mišljeno varstvo mladoletnih oseb pred medijskimi vsebinami, ki škodljivo vplivajo ali bi lahko vplivale na njihov telesni, moralni ali psihični razvoj. Z razvojem tehnologije medijem dandanes ne gre ubežati, ni pa vsa vsebina primerna za otroke, ki so posebej dojemljivi za sporočila, ki jih mediji prenašajo. Pravno podlago varstva otrok pred neprimernimi medijskimi vsebinami najdemo že na mednarodni ravni, kjer se dopušča omejitev svobode izražanja za varstvo drugih pomembnejših vrednot in pravic. Podrobnejše določbe je uveljavila Evropska Unija, ki se po večini navezujejo na avdiovizualne storitve ter v manjši meri na internet. Zakonodaja EU je vodila k poenoteni zakonodaji varstva otrok v državah članicah, kljub temu pa med državami še obstajajo razlike, saj nekatere urejajo varstvo strožje oziroma natančneje, ostale pa so sprejele minimalne zahteve Evropske Unije. V Zvezni Republiki Nemčiji je medijsko pravo razvita pravna disciplina, ki prav tako obsega podrobno ureditev varstva mladoletnih oseb pred neprimernimi medijskimi vsebinami. Že sama nemška Ustava (Grundgesetz) postavlja izrecne temelje tega varstva, ko omenja omejitev informacijske in medijske svobode v prid varstva otrok in mladostnikov. Na zakonski ravni najdemo v nemškem pravnem prostoru dva specializirana zakona in sicer Zakon o varstvu mladoletnih oseb (Jugendschutzgesetz), ki vsebuje tudi določbe o varstvu mladoletnikov, ki niso v povezavi z medijskim pravom, ter Meddeželna pogodba o varstvu mladoletnih oseb v medijskem pravu (Jugendmedienschutz-Staatsvertrag). Prvi akt se osredotoča predvsem na medije na nosilcih ter filme v kinematografih, drugi pravni akt pa ureja vsebino na televiziji in internetu. V Republiki Sloveniji prav tako najdemo pravno podlago zakonskega varstva otrok pred škodljivimi medijskimi vsebinami v Ustavi Republike Slovenije, ki pa sicer ne omenja tega varstva izrecno. Na zakonski ravni so otroci varovani s posameznimi določbami. Tako najdemo določbo, ki določa varstvo otrok v povezavi s tiskanimi mediji, v Zakonu o medijih, varstvo pred vsebinami na televiziji pa določa Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah.
Ključne besede: medijsko pravo, mediji, pravice otrok, mladoletne osebe, varstvo, neprimerne medijske vsebine.
Objavljeno: 06.02.2013; Ogledov: 1413; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1014,33 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici