| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MEDIJSKI DISKURZ V TELEVIZIJSKEM MEDIJU
Klementina Sečkar, 2010, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem diplomskem delu MEDIJSKI DISKURZ V TELEVIZIJSKEM MEDIJU so prikazane značilnosti le-tega, njegova obravnava stvarnosti in njegove posebnosti. Predstavljena je vloga medijev s poudarkom na televizijskem mediju. Skozi študijo različnih avtorjev je opisano, kako mediji prikazujejo stvarnost. Pri opredelitvi medijskega diskurza je poudarek na televizijskem medijskem oziroma novinarskem diskurzu. Podrobneje so prikazane značilnosti televizijskega novinarskega diskurza, po katerih se le-ta razlikuje od novinarskega diskurza v tisku in na radiu ter žanri televizijskega novinarstva s poudarkom na poročilih. Predstavljene so značilnosti kakovostnega novinarskega prispevka. V analizi izbranega problema je uporabljena analiza medijskega diskurza/diskurzivne prakse (Afera Patria iz dne 19. 3. 2009 v informativnih oddajah Dnevnik in 24 ur).
Ključne besede: Ključne besede: diskurz, medijski diskurz, televizijski novinarski diskurz, žanri televizijskega novinarstva, kakovost novinarskega prispevka, analiza medijskega diskurza.
Objavljeno: 22.04.2010; Ogledov: 3220; Prenosov: 575
.pdf Celotno besedilo (473,52 KB)

2.
DISKURZIVNE STRATEGIJE KONSTRUIRANJA ETNIČNIH IDENTITET V SLOVENSKEM MEDIJSKEM DISKURZU: PARADIGMATSKI ZASUK PO L. 1991
Mojca Marič, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se ukvarja z diskurzivnimi postopki ustvarjanja »evropskosti« in »neevropskosti« v slovenskem medijskem diskurzu, in sicer na podlagi člankov iz časopisa Delo v dveh obdobjih: od začetka izhajanja Dela do osamosvojitve Slovenije (1959–1991) in po osamosvojitvi Slovenije do danes (1991–2010). Temeljno teoretično in metodološko ogrodje naloge je kritična diskurzivna analiza, in sicer uporabimo diskurzivno-zgodovinski pristop, ki je zlasti uporaben za analizo diskurzivnih in retoričnih sprememb v zgodovinskem kontekstu, saj omogoča analizi zgodovinskih dimenzij diskurzivnih dejanj raziskovanje načinov, v katerih so posamezni stili diskurza subjekti diahronih sprememb (Wodak 2001: 65). Namen magistrskega dela je ob interpretaciji čustvenosti besedja in upoštevanju vseh sestavin konteksta (diskurzivni, politični, zgodovinski idr.), vsebine člankov in medsebojne povezanosti slovničnih kategorij prikazati, ali in kako se poimenovanja besed časovno spreminjajo glede na družbeno-politični kontekst. Ugotovitve naloge kažejo, da se poimenovanja in kontekst člankov, ki obravnavajo »neevropske« države, v času spreminjajo glede na zgodovinski položaj Slovenije in s tem povezano politično usmerjenost oziroma prevladujočo ideologijo določenega obdobja.
Ključne besede: diskurzivna analiza, konstrukcija etničnih identitet, »neevropske« družbe, ideologija, slovenski medijski diskurz
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 710; Prenosov: 323
.pdf Celotno besedilo (12,71 MB)

3.
Medijski prikaz dogajanja, povezanega z begunskimi migracijami
Ajda Šulc, 2017, magistrsko delo

Opis: Pričujoče magistrsko delo povezuje dve področji sodobnih družbenih procesov. Na prvem mestu povzema teorijo socialnega izključevanja manjšin s poudarkom na priseljencih, njihovi sekuritizaciji in kriminalizaciji. Bolj specifično se usmeri na konkretni primer teh procesov v okviru množičnih begunskih migracij v Evropo v letih 2015 in 2016. Na drugi strani opisuje temelje medijske konstrukcije realnosti in oblikovanja javnega mnenja o pomembnih družbenih procesih, med drugimi tudi o migracijah. Ti dve temi se povežeta ob spoznanju, da so mediji s selektivnim poročanjem eno od orodij socialnega izključevanja, saj tega reproducirajo. Prvi del naloge tako nadgrajuje ta teoretična izhodišča z opredelitvijo medijske marginalizacije, ki jo utemelji na primeru medijske konstrukcije podobe nedavnih migracij. Raziskovalni del naloge je namenjen analizi primera medijskega poročanja o dogajanju, povezanim z begunskimi migracijami, in sicer informativne televizijske oddaje Dnevnik RTV Slovenije. S pregledom nekaterih glavnih elementov medijskega diskurza ugotavlja okvire poročanja in njegove temeljne značilnosti. Kljub temu, da RTV Slovenija velja za javno in neodvisno televizijo, analiza razkriva, da ta pogosto zgolj reproducira politični diskurz o določeni problematiki, namesto kritičnega in objektivnega poročanja o le-tem. Vzporedno s tem pa širi tudi negotovost in problematizira dogajanje, ki ga sicer skuša prikazati z različnih perspektiv, vendar občutno nesorazmerno in v prid trenutnemu prevladujočemu mnenju javnosti ter močnejših političnih elit.
Ključne besede: migracije, begunci, begunska kriza, mediji, medijski diskurz, sekuritizacija, magistrska dela
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 865; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

4.
Reprezentacija begunstva v slovenskih tiskanih medijih
Sanja Hrnčič, 2018, magistrsko delo

Opis: V pričujočem magistrskem delu so predstavljene jezikovne in vizualne izbire za reprezentacijo begunk in beguncev v izbranem slovenskem tiskanem mediju. Kot gradivni vzorec so bili uporabljeni članki s temo begunstva iz Slovenskih novic, objavljeni med februarjem 2016 in junijem 2018. Glavni vzrok za množičen prihod begunk in beguncev v Evropo v letih 2015 in 2016 so, kot dokazujejo politični analitiki in kritiki imperializma (Chossudovsky, Chomsky, Vltchek, Seymour idr.), imperialistični posegi ZDA in njenih zahodnih zaveznic na Bližnjem vzhodu, evfemistično poimenovani humanitarne in protiteroristične operacije. Prihod begunk in beguncev je spremljala kriza odziva, ki se je odvijala po vsej Evropi in jo najizraziteje označujejo zapiranje meja, postavljanje ograj z rezilno žico in zavračanje prihajajočih begunk in beguncev. Slovenska migrantska politika je pri tem sledila evropski. Pri analizi izhajamo iz družbeno-semantične taksonomije kritičnega diskurzivnega analitika Thea van Leeuwna (2008) in reprezentacijske izbire interpretiramo s pomočjo njegove udeleženske mreže (angl. social actor network), s katero je mogoče prikazati homogenizacijo in dehumanizacijo družbenih skupin, kakor tudi njihovo pasivizacijo (tj. odvzem vršilskosti) v reprezentacijah družbenih dejanj. Preučujemo jezikovno in vizualno konstrukcijo begunk in beguncev ter vrednotimo njihovo vlogo pri konstituiranju protibegunske ideologije. Multimodalna analiza je pokazala, da reprezentacija begunk in beguncev v izbranem slovenskem tiskanem mediju reproducira diskurzivno drugost. Begunke in begunci so na eni strani reprezentirani kot vršilci negativnih, kriminalnih dejanj in tako predstavljeni kot nevarnost in grožnja, na drugi strani pa kot pasivne žrtve brez možnosti artikulacije lastnih družbenih in političnih potreb. Z izpuščanjem geopolitičnega konteksta iz reprezentacije je begunsko vprašanje rekontekstualizirano: prikazano je kot »problem«, ki zahteva varnostno ali humanitarno rešitev, ne pa kot posledica imperialističnih vojn Zahoda.
Ključne besede: Begunke in begunci, medijski diskurz, slovenski tiskani mediji, multimodalna kritična diskurzivna analiza, družbeno-semantični model.
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 368; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici