| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pristojnosti evropske unije za sprejem pravnih predpisov na področju medijske svobode : magistrsko delo
Marina Hustić, 2023, magistrsko delo

Opis: Medijska svoboda kot del pravice do svobode izražanja ima pomembno vlogo v demokratičnih družbah, kakršne so EU in njene države članice. Pomembnost ustrezne ureditve zadevnega področja je v današnjem času vse večja, kar so prepoznali tudi glavni akterji politike EU. Glavno vprašanje, ki ga obravnava magistrska naloga, je, ali in v kakšnem obsegu ima EU pristojnosti za sprejem predpisov na področju medijske svobode. Pregled določb Pogodb hitro pokaže, da EU nima izrecnih pristojnosti na področju svobode medijev. Kljub temu je zaradi kompleksne narave medijev in njihovega stika z različnimi področji prava EU ter skladno z načelom implicitnih (domnevanih) pristojnosti mogoče pristojnosti EU na tem področju črpati iz določb Pogodb o prostem pretoku blaga in storitev, svobodi ustanavljanja, državljanstvu EU, volilni pravici, konkurenčnem pravu in državnih pomočeh ter izobraževanju in kulturi. Obravnavane pravne podlage za sprejem predpisov so v magistrski nalogi konkretizirane s pregledom obstoječe medijske zakonodaje EU in predloga Evropskega akta o svobodi medijev ter pravnih podlag za njihovo sprejetje. Poudarek v magistrski nalogi ni le na pristojnost EU pri zagotavljanju in varovanju medijske svobode, temveč tudi v primeru njenega omejevanja. V določenih primerih lahko pretirana svoboda medijev pomeni kršitev temeljnih pravic in svoboščin drugih. Podlaga za omejevanje svobode medijev s strani institucij EU so pravila o skupni zunanji in varnostni politiki EU, kar je v zaključnem delu konkretizirano z analizo konkretnega primera, odmevne sodbe Splošnega sodišča v zadevi RT France. Zaključno delo se naposled dotakne možnosti širitve pristojnosti EU na področju medijske svobode in pluralizma v prihodnosti.
Ključne besede: medijska svoboda, svoboda govora, prosti pretok storitev, človekove pravice, implicitne pristojnosti
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 386; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (538,84 KB)

2.
Krepitev medijske svobode : varstvo novinarjev v Evropi, sovražni govor, dezinformacije in vloga platform
2022

Opis: Knjiga podaja prispevek h gradnji enotnega okvirja za področje medijske svobode v Evropski uniji. V tem pogledu orisuje položaj medijske svobode pri vstopanju držav v EU in nastajajoči pravni okvir za zaščito medijske svobode kot temelja demokracije v državah članicah EU. Od začetnega pristopa k medijem kot enemu od storitvenih sektorjev, ki naj se mu zagotovijo prednosti enotnega trga, je danes v ospredju posebna narava medijev kot akterja zagotavljanja demokracije. Knjiga razpravlja o pristojnostih EU za sprejetje pravnih standardov medijske svobode in novejših zakonodajnih predlogih s tega področja. Poudarjeni so tudi področje preprečevanja širjenja lažnih novic, tožbe SLAPP, katerih cilj je ustrahovati in strokovno diskreditirati njihove tarče, ter področje lastništva in financiranja medijev. Posebni poglavji sta namenjeni spletnemu sovražnemu govoru ter zaščiti žvižgačev v EU. Avtorice ugotavljajo, da bo večji izziv kot sprejem zakonodaje za zaščito medijske svobode v EU njeno izvrševanje v praksi.
Ključne besede: medijska svoboda, napadi na novinarje, zaščita žvižgačev, lastništvo medijev, sovražni govor, pristojnosti EU
Objavljeno v DKUM: 14.12.2022; Ogledov: 550; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (4,61 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Medijska svoboda v EU in strateške tožbe proti novinarjem : magistrsko delo
Tjaša Galič, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga raziskuje problematiko medijske svobode v EU ter strateških tožb proti novinarjem. Medijska svoboda je trenutno v EU izredno aktualna tema. Nad mediji se vršijo pritiski, ki pomenijo omejevanje medijske svobode. Ker medijska svoboda predstavlja človekovo pravico in temeljno svoboščino, kot tudi steber demokratičnih sistemov, ima EU obveznost, da jo zagotavlja. Gre namreč za vrednoto, ki je skupna vsem državam članicam EU in njihovim državljanom. Tudi države kandidatke, ki želijo postati članice EU, morajo spoštovati medijsko svobodo. Medijska svoboda tako predstavlja politični pogoj v okviru procesa širitve EU, na kar EU države kandidatke opozarja v pristopnih poročilih. V magistrski nalogi je kot eden izmed načinov omejevanja medijske svobode obravnavana tema SLAPP tožb. Pojem SLAPP tožbe se je razvil v ZDA, trenutno pa je fenomen aktualna problematika v EU. Za razvoj ustreznih mehanizmov za zaščito medijske svobode pred SLAPP tožbami je potrebna prepoznava njenih tipičnih lastnosti in ciljev, ki jih zasleduje. Ker je načeloma temeljni cilj SLAPP tožbe uporaba sodnega postopka za utišanje kritičnih glasov, je nujna določitev jasne ločnice med legitimnim pravnim postopkom in postopkom s SLAPP tožbo. Na podlagi obravnavanja tematike medijske svobode v EU in SLAPP tožb zaključujem, da je EU probleme medijske svobode prepoznala. Posledično je v zadnjem času EU sprejela vrsto aktov, katerih cilj je zaščita pravice do svobode medijev ter s tem ohraniti demokracijo. Pomembna akta, ki jih je sprejela EU, sta predvsem Akcijski načrt za evropsko demokracijo in Resolucija. V okviru Akcijskega načrta za evropsko demokracijo je Komisija predstavila Predlog Direktive. Zakonodajni predlog teži k zaščiti novinarjev in civilne družbe pred SLAPP tožbami. Prav tako je Komisija predstavila Priporočilo o zaščiti novinarjev. V prihodnosti EU predvideva sprejetje Evropskega akta o svobodi medijev. Na podlagi Predloga Direktive bo sprejet zakonodajni akt, namenjen varstvu pred zlorabljenimi sodnimi postopki. S sprejemanjem ukrepov za zaščito medijske svobode na ravni EU so tudi države članice primorane sprejeti ustrezne ukrepe na nacionalni ravni. Medijska svoboda kot politični cilj postaja torej vse bolj pravno opredeljen koncept v EU.
Ključne besede: pravo EU, temeljne človekove pravice, medijska svoboda, pogoj za vstop države kandidatke v EU, ukrepi EU, SLAPP tožbe
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 613; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (749,89 KB)

4.
Pravica do pozabe: meje dopustnosti medijskega poročanja : meje dopustnosti medijskega poročanja
Daša Jurišič, 2019, magistrsko delo

Opis: Kaj in kje pravzaprav so meje medijskega poročanja? Vprašanje, na katero ne moremo dati celovitega odgovora. V informacijski dobi, ki nas obkroža, je na svetovnem spletu ali v tiskanih medijih pravzaprav lahko že vsak avtor besedil, ki so nato na vpogled širši javnosti. V magistrski nalogi se v prvem delu osredotočamo na pojem medijskega poročanja, kaj obsega ter na analizo njegovih vplivov in učinkov. S podrobno analizo pravnih institutov tako poskušamo v delu podrobno razčleniti, opredeliti in prikazati medsebojne korelacije med svobodo govora, medijsko svobodo in osebnostnimi pravicami. Na več mestih tako v nalogi ponazorimo zakonsko praznino, ki obstaja na tem področju. Z nalogo skušamo vsebinsko zelo obsežno tematiko strniti v zaključeno celoto, ob branju katere bo bralec prišel do spoznanja, da je Slovenija na tem področju zakonsko pomanjkljivo urejena, da ne sledi trendom zahodnega sveta, temveč ostaja v senci preteklosti. S podrobno ponazoritvijo vedno bolj aktualnega sovražnega govora želimo izpostaviti pereč problem medijskega poročanja. Ključna nit v celotni nalogi je ponazoriti in predstaviti tanko mejo med svobodo izražanja kot avtorsko pravico in med pravico do zasebnega življenja. Pravica do pozabe je prva v nizu modernejših pravic, ki so se razvile kot posledica zlonamernega pisanja o individuumih. Posameznik v sodnem boju proti medijski hiši, proti avtorju, proti neupravičeni vsebini, ki se nanaša nanj, njegovo življenje in zasebnost. V nalogi izpostavljamo prepletenost institutov, ki naj bi na eni strani zagotavljali svobodo govora in jo na drugi strani upravičeno omejevali.
Ključne besede: pravica do pozabe, medijsko poročanje, svoboda govora, medijska svoboda, sovražni govor
Objavljeno v DKUM: 02.08.2019; Ogledov: 1408; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

5.
MEDIJSKA SVOBODA IN NJENE OMEJITVE NA PRIMERU REVIJE CHARLIE HEBDO
Irena Lovrenčič Držanič, 2016, diplomsko delo

Opis: Medijska svoboda in svoboda govora sta temelja demokracije, ki imata nekatere omejitve. Ekonomija, politika in drugi vplivi sooblikujejo medijsko poročanje, posledično pa tudi informiranost javnosti. Deregulacija in omejevanje imata prednosti in slabosti, pomembne pa so tudi pravice in dolžnosti medijev, ki bi morali delovati kot četrta (nadzorna) veja oblasti. Globalizacija, multikulturnost in (ne)razumevanje satire lahko pripeljejo do nasprotovanja ali celo do napadov na medije in novinarje, kot kaže primer omenjene revije. Pogledi na meje svobodnega govora so med medijskimi strokovnjaki raznoliki, uporabniki pa se jih zavemo šele pri kontroverznih primerih, v katerih so v presojo vključena čustva.
Ključne besede: medijska svoboda, svoboda govora, svoboda izražanja, Charlie Hebdo, četrta veja oblasti
Objavljeno v DKUM: 29.08.2016; Ogledov: 2490; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

Iskanje izvedeno v 1.65 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici