| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Stališča vzgojiteljev in staršev o oglaševanju za otroke v predšolskem obdobju
Maja Jerčič, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili pomen potrošništva s poudarkom na potrošništvu družin in predšolskih otrok. Ugotovili smo, da je ključno orodje za spodbujanje potrošništva oglaševanje, zato je pomembno, da so otroci in starši medijsko in potrošniško pismeni. Pomembno je predvsem, da znajo vrednotiti, analizirati, kritično ocenjevati medije, razumeti njihov namen in oglaševalske taktike. V teoretičnem delu smo bolj podrobno raziskali teme, kot so vrste oglaševanja, psihološki kriteriji oglasov, značilnosti in učinkovitost oglaševanja za otroke ter pasti oglaševanja. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo stališč staršev in vzgojiteljev o oglaševanju, ki je namenjeno otrokom. Raziskava je potekala na vzorcu staršev in strokovnih delavcev v predšolski vzgoji (N = 272). Namen raziskave je bil analizirati stališča staršev in vzgojiteljev o oglaševanju v predšolskem obdobju. V vprašalnik smo vključili tri sklope: sklop stališč, vezanih na etičnost oglaševanja, sklop stališč o oglaševanju in vplivu na družino ter sklop stališč o učinkovitosti oglaševanja na otroke. Rezultati so pokazali, da strokovni delavci sicer izražajo nekoliko bolj kritična stališča do vsebin vseh treh sklopov, vendar statistično pomembnih razlik med njimi in starši ni, kar nakazuje, da bi morali strokovni delavci, zaposleni na področju predšolske vzgoje, okrepiti svoje strokovno znanje o medijski in potrošniški pismenosti.
Ključne besede: oglaševanje, potrošništvo, stališča, medijska in potrošniška pismenost
Objavljeno: 20.02.2020; Ogledov: 453; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

2.
Uporaba filma za poučevanje zgodovine v srednji šoli
Dejan Preradović, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu sem raziskal, kako lahko učitelj pri poučevanju zgodovine v srednji šoli uporabi film kot učni pripomoček. S pomočjo literature sem raziskal prednosti in slabosti filma kot učnega pripomočka in filma kot učnega pripomočka pri poučevanju zgodovine. Predstavil sem tudi koncept medijske pismenosti in kako lahko učitelji učencem pomagajo, da postanejo pri ogledu zgodovinskih filmov bolj kritični gledalci in kako jim bodo ta znanja koristila, tudi ko s šolanjem zaključijo. V drugi polovici naloge pa sem pripravil nekaj praktičnih primerov – identificiral sem izseke iz zgodovinskih filmov, ki jih lahko učitelj uporabi pri poučevanju zgodovine in predstavil, kako bi jih lahko učitelj pri pouku uporabil.
Ključne besede: zgodovina, film, sodobni pouk, medijska pismenost, učni pripomoček.
Objavljeno: 04.04.2018; Ogledov: 829; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

3.
Medijska pismenost uporabnikov rumenih medijev
Iris Hude, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo raziskuje značilnosti slovenskega rumenega medijskega prostora in odnos uporabnikov do teh medijev v povezavi z medijsko pismenostjo. Medijska pismenost uporabnikom omogoča sposobnost razumevanja in kritičnega presojanja medijskih informacij. Rumeni mediji v svoje vsebine vključujejo svojevrstne značilnosti po katerih se ločijo od nerumenih (resnih) medijev. S pomočjo strokovne literature in analize vsebin izbranih slovenskih medijev smo preverjali, katere so te značilnosti in kako se kažejo v objavljenih vsebinah. Vzorce uporabniškega znanja smo pridobivali s pomočjo spletne ankete.
Ključne besede: medijska pismenost, rumeni mediji, resni mediji, uporabniki medijev
Objavljeno: 06.10.2017; Ogledov: 1006; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

4.
Komunikacijska kompetenca in medijska pismenost
Darinka Verdonik, 2016, drugo učno gradivo

Ključne besede: komunikacija, govorna interakcija, medijska pismenost
Objavljeno: 11.07.2016; Ogledov: 1858; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

5.
UČINKI MEDIJSKE DIGITALIZACIJE NA KOMUNIKACIJO MEDIJEV Z OBČINSTVOM
Robert Železnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo ugotavlja, da se je komunikacija medijev z občinstvom v času digitalizacije spremenila. Ugotovljeno je bilo, da vsebine digitalnih medijev, zaradi sistemske ureditve sveta (kapitalistična ideologija), izgubljajo na verodostojnosti. Posledično se je spremenila realnost, ki jo živimo – množični mediji kot refleksija realnosti. Magistrsko delo ugotavlja, da je sprememba medijev narekovala spremenilo občinstva in obratno. Medijsko občinstvo v trenutnem času je polarizirano. Tisti, ki imajo dostop in znanje za uporabo novih medijev in oni, ki tega znanja in dostopa nimajo. Študenti medijskih komunikacij predstavljajo bodoče strokovnjake na področju medijev. Magistrska naloga je preverjala njihovo kompetenco glede na smer izobraževanja in glede na trenutno stanje v medijskem prostoru. Magistrska naloga ugotavlja, da je kompetenca bodočih strokovnjakov na zadovoljivem nivoju z mankom na področju spremljanja in poznavanja tradicionalnih, predvsem tiskanih medijev.
Ključne besede: Komunikacija, mediji, digitalizacija, komunikacijska kompetenca, medijska pismenost
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 1448; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

6.
OTROCI IN MEDIJI
Martina Jelšek, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so v teoretičnem delu predstavljeni mediji in njihov vpliv na otroke. Nadalje je definirana medijska pismenost kot zmožnost dostopa in proizvodnje sporočil v najrazličnejših oblikah ter medijska vzgoja, katere glavna naloga je, da se otroci medijsko opismenijo in razvijajo svoj odnos do medijev. Sledi pregled vsebin vzgoje za medije v osnovnošolskih učnih načrtih. V empiričnem delu je predstavljena raziskava o pogostosti, količini in kakovosti uporabe ter priljubljenosti različnih medijev, tako v učenčevem domačem kot šolskem okolju. Raziskava je bila izvedena v tretjem in petem razredu osnovne šole in nam je dala vpogled v odnose med otroci in mediji ter v obstoječe razlike med učenci različnega spola in starosti. Ugotavljamo, da učenci vsakodnevno uporabljajo medije v domačem okolju in bi si želeli več uporabe medijev pri pouku. Učenci so med mediji (televizija, internet, radio, tisk) za najpomembnejšega izbrali internet.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: otroci, mediji, množična kultura, medijska pismenost, medijska vzgoja, elementarna stopnja
Objavljeno: 18.02.2011; Ogledov: 2907; Prenosov: 477
.pdf Celotno besedilo (580,62 KB)

7.
KOMPETENTNOST VZGOJITELJEV PREDŠOLSKIH OTROK NA PODROČJU INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE
Štefania Takač, 2010, diplomsko delo

Opis: Danes si življenja brez medijev tako rekoč ne moremo več zamišljati. Mediji nas spremljajo na vsakem koraku. S tiskanimi mediji se srečajo otroci že v predšolskem obdobju, četudi sami se ne obvladajo branja in pisanja. Tudi z radiem in drugimi avdio-mediji, kot so kasetofoni in CD-predvajalniki, se predšolski otroci pogosto srečujejo. Od vpliva, zgleda in prenašanja znanja odraslih je namreč odvisno, kako se bodo otroci vključevali v svet medijev, kako bo potekalo njihovo medijsko opismenjevanje. Namen diplomskega dela je proučiti razumevanje in prisotnost informacijsko — komunikacijske tehnologije pri delu s predšolskimi otroki, kompetentnost vzgojiteljev predšolskih otrok na področju informacijsko — komunikacijske tehnologije. Zanima nas tudi , ali ima vzgojitelj predšolskih otrok v svojem poklicnem šolanju dovolj možnosti za pridobitev kompetenc za uspešno delo z informacijsko — komunikacijsko tehnologijo in njeno nadaljnjo uporabo; ter kako vzgojitelji predšolskih otrok svoje znanje na področju informacijsko — komunikacijske tehnologije vključujejo v vzgojno delo. Izvedba diplomskega dela je razdeljena na tri dele. V prvem delu bomo predstavili teoretična izhodišča. V drugem, empiričnem delu, sledi metodologija dela, kjer bomo predstavili hipoteze. V zadnjem delu pa sledi interpretacija rezultatov, dobljenih s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga posredovali naključno izbranim vrtcem.
Ključne besede: IKT, IKT kompetenca, digitalni mediji, avdio-medijske dejavnosti v vrtcu, medijska pismenost, zgodovina razvoja IKT, IKT v izobraževanju, otrok in mediji, razumevanje in prisotnost IKT pri delu s predšolskimi otroki, IKT kompetentnost vzgojiteljev predšolskih otrok.
Objavljeno: 18.05.2010; Ogledov: 3496; Prenosov: 729
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici