1. Uporaba umetne inteligence v produkciji medijskih vsebin : diplomsko deloGal Gabriel, 2025, diplomsko delo Opis: Umetna inteligenca se uporablja na številnih področjih za različne namene. Njena uporaba obsega pregledovanje velikih količin podatkov, ustvarjanje vsebin, avtomatizacijo rutinskih nalog in delovnih procesov. Tako kot drugod se UI uveljavlja tudi v medijski produkciji. Diplomska naloga predstavlja primere uporabe umetne inteligence, raziskuje možne spremembe poklicev ter potrebno prilagajanje na delovnih mestih. Z uporabno vprašalnika prikaže dejansko stanje uporabe in sprejemanja umetne inteligence med zaposlenimi v medijski industriji.
Ključne besede: umetna inteligenca, medijska industrija, avtomatizacija
Objavljeno v DKUM: 15.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (750,47 KB) |
2. Generativna umetna inteligenca: revolucija v ustvarjanju medijskih vsebinRok Nabergoj, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo raziskuje vpliv generativne umetne inteligence (UI) na medijsko industrijo in kreativne procese. S tehnološkim napredkom generativna UI prinaša revolucijo v ustvarjanje medijskih vsebin, kot so besedila, slike, zvok, videoposnetki in 3D modeli. Naloga analizira različna orodja za generativno UI, njihove funkcionalnosti, prednosti, omejitve in praktične primere uporabe, ter obravnava etična vprašanja. Ugotovitve kažejo, da generativna UI povečuje produktivnost in ustvarjalnost v medijski industriji z avtomatizacijo rutinskih nalog. Kljub prednostim je potrebno obravnavati etična vprašanja, da se zagotovi odgovorna uporaba tehnologije v prihodnosti.
Ključne besede: Generativna umetna inteligenca, tehnološki napredek, avtomatizacija, medijska industrija, etična vprašanja
Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 77
Celotno besedilo (6,52 MB) |
3. Sorodna pravica založnikov medijskih publikacij : magistrsko deloNikola Jovanović, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga raziskuje koncept pravice založnikov medijskih publikacij in njene posledice v luči krize dobičkonosnosti v konvencionalni založniški industriji. Prav tako preučuje vpliv zbirateljev novic na založniško industrijo. Ker je uveljavitev nove sorodne pravice za založnike medijskih publikacij široko sprejeta kot možna rešitev za krizo v industriji, avtor raziskuje tudi vlogo in delovanje sorodnih pravic v 21. stoletju.
Naloga nato kritično analizira glavne argumente, ki podpirajo in nasprotujejo sorodni pravici založnikov medijskih publikacij. Z analizo teh argumentov avtor zaključi, da sorodne pravice niso ustrezna rešitev za krizo, s katero se soočajo založniki medijskih publikacij. Glavni razlog za to je, da pravica ne naslavlja osnovnega problema neproporcionalne tržne prevlade največjih tehnoloških podjetij, kot so Google, Apple itd.
V drugem delu naloge avtor preučuje pravico založnikov medijskih publikacij, kot je ta opredeljena v členu 15 Direktive (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in sveta o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES. Avtor poudarja inherentne omejitve pravice založnikov medijskih publikacij in njeno nesposobnost, da doseže glavni cilj reševanja krize v industriji. Poleg tega se naloga osredotoča na specifične določbe člena 15 (kot sta opredelitev pojmov zelo kratkih izvlečkov in ustrezen delež dohodka), ki poudarjajo glavne slabosti direktive in posledice, ki jih je prinesla implementacija direktive v državah članicah EU.
Naloga ponuja vpoglede v smiselnost sorodne pravice založnikov medijskih publikacij in učinkovitost pristopa EU pri obvladovanju izzivov, s katerimi se sooča medijska industrija. Ugotovitve osvetljujejo pereče težave, povezane z založniško industrijo, ter prispevajo k trajajočemu razpravljanju o ustrezni ukrepih za podporo in zaščito založnikov tiska v digitalni dobi.
Ključne besede: medijska industrija, zbiratelji novic, založniki medijskih publikacij, medijske publikacije, pravo intelektualne lastnine, sorodne pravice, DSM Direktiva
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 343; Prenosov: 88
Celotno besedilo (809,66 KB) |
4. Družba spektakla kot temeljni oblikovalec osebnosti in psihopatologij sodobnega človekaJernej Auer, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo, ki je pred vami je sestavljeno iz treh delov. Prvi del zaobsega kratek zgodovinski pregled razvoja Guy Debordove misli in njegove Situacionistične Internacionale. Bralec se v prvem delu sreča z osnovnimi termini ter filozofsko konstrukcijo, ki tvori idejo družbe spektakla. Družba spektakla je obrazložena tako iz vidika akcij revolucionarjev (détournement), kot tudi različnih pojavnih oblik (skoncentrirana, difuzna in integrirana oblika) ter njenih osnovnih karakteristik (večna sedanjost, nenehna tehnološka inovacija, skrivnostnost, popačena realnost itd.).
V drugem delu se preide nekoliko bližje posamezniku, ki prebiva v omenjeni družbi in se ga proučuje iz antropološke/darvinistične perspektive, vpliva izobraževalnega sistema, potrošništva, medijske manipulacije ter drugih faktorjev. V tem delu se želim dokopati do ugodnih zunanjih pogojev ter posameznikovih nagnjen in šibkosti, ki vzajemno poustvarjajo ugodno podlago za pojav in obstoj družbe spektakla.
V tretjem delu se diplomsko delo popolnoma osredotoči na psihodinamiko, ki se poustvarja v slehernem posamezniku, kot odraz poprej opisane družbe . Podrobneje sta razdelani antisocialna in narcisoidna osebnostna motnja. Zavedajoč, da gre v obeh primerih za klinične kategorije se položaj posameznika raziskuje tudi iz drugih vidikov in pristopov, ki vključujejo vseprisotno skrb za status, nasilje, razrahljane medčloveške odnose, filozofijo denarja itd.. Tretji del vključuje tudi kritiko konvencionalnih psihiatrično/psiholoških pristopov, farmacevtske industrije in DSM zbornika, ki s pretirano individualno znanstvenim pristopom, zanemarjajo splošno družbeno klimo kot eno glavnih povzročiteljic omenjenih osebnostnih motenj. Na tak način se za ceno profita in gospodarske koristi peščice, celotno odgovornost prevali na posameznika samega, ki je popolnoma nezaščiten in izpostavljen družbi, ki kar kliče po rušenju duševnega in telesnega zdravja. Kritična psihologija ter kriminologija vidita rešitev v socialnem inženiringu, pravo je v končni fazi zgolj orodje v rokah kapitala, ki legalizira škodljive prakse ob tem, ko se posameznik kot vrtavka odbija od zunanjih in notranjih preprek, vrtincev in orkanov.
Ključne besede: Guy Debord, Situacionistična Internacionala, družba spektakla, antropološke predispozicije, izobraževanje, potrošništvo, medijska manipulacija, antisocialna osebnostna motnja, narcisoidna osebnostna motnja, farmacevtska industrija, DSM zbornik, kritična psihologija, kritična kriminologija
Objavljeno v DKUM: 08.12.2015; Ogledov: 2009; Prenosov: 236
Celotno besedilo (932,10 KB) |
5. MESTO ŠTUDENTA MEDIJSKIH KOMUNIKACIJ V MEDIJSKI INDUSTRIJIDejan Vodnik, 2013, diplomsko delo Opis: Medijske komunikacije so razmeroma nov študijski program, ki študentom nudi interdisciplinarno znanje s področja družboslovja, medijske produkcije, informatike, spletnih sistemov ter vizualne komunikacije.
V diplomskem delu predstavim medijske komunikacije, tako teoretično kot v obliki študija, predstavim industrije, vezane na medije, ter zavode, ki ponujajo izobraževanje na področju medijev v Slovenjii. Z empirično raziskavo ugotavljam vlogo študentov medijskih komunikacij v medijski industriji, njihove pridobljene kompetence, zaposlitvene možnosti ter pričakovanja bodočih delodajalcev.
Ključne besede: medijske komunikacije, mediji, komunikacija, kompetence, medijska industrija, trg dela, študij
Objavljeno v DKUM: 13.08.2013; Ogledov: 5516; Prenosov: 250
Celotno besedilo (655,95 KB) |
