Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Naloga obravnava upadanje števila obiskovalcev koncertov klasične glasbe, kar je problem, s katerim se soočajo simfonični orkestri po vsem svetu, vključno s Slovensko filharmonijo (SF). Problem je še posebej izrazit med mlajšimi generacijami, saj večina obiskovalcev koncertov spada v starejšo starostno skupino. Glavni izziv je, kako privabiti nove segmente obiskovalcev, zlasti mlajše, in obrniti dolgotrajni trend upadanja števila abonentov. Namen je razviti priporočila za povečanje obiskanosti koncertov SF. Naloga vključuje analizo trenutne situacije, iskanje vzrokov za upadanje števila abonentov ter raziskovanje interesov in potreb mladih glede obiska koncertov klasične glasbe. Cilj je identificirati učinkovite marketinške, izobraževalne in programske strategije, zlasti tiste, povezane z digitalnim marketingom in podkasti, ki bi SF omogočile privabljanje mlajšega občinstva. V nalogi smo uporabili različne raziskovalne metode, vključno s kompilacijo literature, deskripcijo, klasifikacijo, analizo podatkov z družbenih omrežij, komparativno analizo pojavnosti na družbenih omrežjih izbranih mednarodnih orkestrov in sintezo teoretičnih spoznanj s praktičnimi ugotovitvami, pri čemer je bila glavna pozornost namenjena analizi digitalnega marketinga SF in vplivu uvedbe podkasta na obiskanost koncertov. Cilj je podati celovit vpogled v trenutno stanje in predlagati izboljšave, ki bi SF pomagale privabiti mlajše obiskovalce in turiste ter povečati obiskanost koncertov.
Ključne besede: kulturni turizem, marketing v kulturi, digitalni marketing, vsebinski marketing, družbeni mediji, kratki videoposnetki, podkast
Objavljeno v DKUM: 12.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (4,80 MB)

Opis: Monografija predstavlja tri zaokrožene entitete, ki so dokaj samostojne in hkrati soodvisne: (1) terminološka vprašanja, povezana z otroško in mladinsko književnostjo: tematologija, književne vrste in oblike bralnih gradiv, kanonizacija, medbesedilnost; (2) vrednotenje otroške in mladinske književnosti, temeljni kriteriji; (3) teorije bralnega razvoja in branja: starost naslovnikov oz. razvitost sposobnosti bralne pismenosti mladega bralca ali bralke; kriterija dolžine besedila in števila različnih besed v besedilu (povezava z gradniki bralne pismenosti). V zadnjih nekaj letih se kažejo bistvene spremembe pri nastajanju, oblikovanju, izdajanju in vrednotenju literarnih del, ki sodijo v otroško in mladinsko književnost. Bralni razvoj otrok, učencev in dijakov preučujejo različne stroke, zato je smiselno, da bi strokovna javnost sodelovala pri oblikovanju kakovostnih bralnih priporočil (za branje na formalni, neformalni in informalni ravni), pri čemer je nujno upoštevanje literarnozgodovinskih, literarnoteoretičnih in literarnorecepcijskih načel.
Ključne besede: otroška književnost, mladinska književnost, književne vrste in žanri, multimodalnost, jezik, različni mediji
Objavljeno v DKUM: 15.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (9,69 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na preučevanje digitalne medijske pismenosti pri gluhih in naglušnih osebah v Sloveniji. Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv sociodemografskih značilnosti na uporabo digitalnih medijev in digitalno medijsko pismenost. Zanimal nas je tudi vpliv digitalne medijske pismenosti na uporabo digitalnih medijev. Rezultati raziskave omogočajo pomemben vpogled predvsem strokovnjakom in raziskovalcem, ki se ukvarjajo z vključevanjem gluhih in naglušnih oseb v digitalno okolje oziroma družbo. Rezultate smo pridobili s pomočjo metode zbiranja podatkov skozi skupinskih intervjujev, ki so pokazali, da gluhe in naglušne osebe najpogosteje uporabljajo Facebook, vendar so razlogi in načini uporabe različni, podobno kot pri drugih digitalnih medijih. Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da nobena izmed sociodemografskih značilnosti ne definira uporabe digitalnih medijev in raven digitalne medijske pismenosti. Obstaja pa povezava med digitalno medijsko pismenostjo in uporabo digitalnih medijev.
Ključne besede: digitalna medijska pismenost, digitalni mediji, gluhi in naglušni
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (960,82 KB)

Opis: Diplomsko delo raziskuje vpliv dejavnikov na pravilnost ločevanja globokih ponaredkov od pristnih video posnetkov na družbenih medijih. Delo obravnava ključne koncepte, povezane z družbenimi mediji in širjenjem lažnih informacij, pri čemer poseben poudarek namenja tehnologiji globokih ponaredkov, ki omogoča ustvarjanje realističnih lažnih vsebin. Empirični del raziskave vključuje analizo vpliva uporabe družbenih medijev, vrste videoposnetkov, izobrazbe in predhodnega znanja o manipulaciji medijskih vsebin. Rezultati kažejo, da večina teh dejavnikov nima statistično pomembnega vpliva na pravilnost ločevanja globokih ponaredkov od pristnih video posnetkov, z izjemo Facebooka, in samozavesti pri prepoznavanju globokih ponaredkov, kjer smo pri zabavnih videoposnetkih zaznali statistično značilen vpliv. Rezultati te študije lahko služijo kot osnova za nadaljnje raziskave o zaznavi ponarejenih posnetkov med uporabniki družbenih medijev.
Ključne besede: globoki ponaredki, družbeni mediji, zaznavanje
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (2,96 MB)

Opis: V magistrskem delu Populizem skozi prizmo ekonomije in kulture: statistične analize na vzorcu 31 evropskih držav, 2020–2022 opišemo pojav populizma in možne razloge za vzpon populističnih strank ter se dotaknemo vprašanja spola, starosti in izobrazbe, da bi ugotovili, kdo so povprečni populistični volivci. Pri tem se osredotočamo na dve pomembni tezi – ekonomsko negotovost in kulturno reakcijo, ki ju najprej teoretično predstavimo in potem še empirično testiramo. Obe tezi bi lahko povezali z Inglehartovo teorijo modernizacije, saj pravita, da ljudje za populiste volijo ali iz ekonomskih ali iz kulturnih skrbi. Pri tem smo si na podlagi literature zastavili hipotezi, da sta tako ekonomska kot kulturna teza povezani, saj posameznikova ekonomska prepričanja temeljijo na njegovih kulturnih prepričanjih, skladno s tem pa predpostavljamo, da sta obe tezi pomembni pri razlagi vzpona populistov, vendar kulturna teza kaže na statistično močnejše učinke. Da bi to empirično testirali, smo uporabili bazo European Social Survey ter raziskavo, ki so jo izvedli med letoma 2020 in 2022, ki je zajela reprezentativne vzorce posameznikov iz 31 evropskih držav. Rezultati so pokazali na mešane ugotovitve glede spola in starosti, se je pa kot pomembna skupina populističnih volivcev in tistih s populističnimi prepričanji pokazala skupina manj izobraženih posameznikov. Obe začetni hipotezi pa smo v veliki večini držav potrdili, saj se je izkazalo, da sta obe tezi pomembni, vendar ima kulturna večjo statistično moč. Da bi to dejstvo razložili, smo v razpravi pojasnili še mehanizem volilne nevednosti, učinka medijev in sociotropskega načina delovanja. Rezultati imajo tako velik pomen za prihodnje študije, ki naj bi raziskovale, ali še vedno obstaja močan učinek ekonomije in kulture na volivce, s tem pa naj bi presegle omejitve, ki jih omenjamo na koncu dela.
Ključne besede: populizem, ekonomska negotovost, kulturna reakcija, izobrazba, volilna nevednost, mediji
Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 34; Prenosov: 34
Celotno besedilo (2,71 MB)