| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZLIKE V RAZUMEVANJU ODNOSOV Z MEDIJI MED NOVINARJI IN PREDSTAVNIKI GOSPODARSTVA
Petra Vovk Škerl, 2014, magistrsko delo

Opis: Vsaka organizacija je del širšega okolja in kot takšna se ne more izogniti komunikaciji z različnimi javnostmi. Med pomembne javnosti sodijo mediji oz. medijske hiše, ki imajo v okolju dvojno vlogo: širši javnosti v obliki novinarskih prispevkov posredujejo informacije o podjetjih, poleg tega s podjetji na različne načine poslovno sodelujejo, saj so tudi medijske hiše podjetja. Mediji so pomembni (so)ustvarjalci javnega mnenja, zato si podjetja prizadevajo, da bi bila prisotna v medijih in bi jim bili novinarski prispevki naklonjeni. Količina, obseg in naklonjenost medijskih objav podjetju niso odvisni izključno od medijev in njihovih novinarjev, pač pa tudi od podjetja in njegove kakovosti upravljanja odnosov z mediji. Za učinkovito upravljanje odnosov z mediji je bistvenega pomena razumevanje odnosa med podjetjem in novinarji, kar smo raziskovali tudi v našem delu. Da smo področje podrobneje spoznali, smo pregledali aktualno literaturo z relevantnih področij ter na njeni osnovi umestili odnose z mediji v širši teoretični okvir integriranega trženjskega komuniciranja, predstavili smo delovanje in značilnosti medijev oz. medijskih hiš s poudarkom stanja na tem področju v Sloveniji ter povzeli ključna določila zakonov in etičnih kodeksov z relevantnih področij, to je medijev, novinarstva in oglaševanja. V empiričnem delu smo najprej opravili globinski intervju z novinarjem, nato pa še kvantitativno raziskavo, za katero smo s pomočjo spletne ankete pridobili odgovore 65 novinarjev in 106 predstavnikov podjetij. Ključno raziskovalno vprašanje je bilo, ali področje odnosov z mediji razumejo predstavniki podjetij drugače kot novinarji. Ugotovili smo, da predstavniki podjetij pripisujejo medsebojnemu sodelovanju z novinarji precej večji pomen kot novinarji. Novinarji celo to sodelovanje ocenjujejo na intervalu med nevtralnim in nepomembnim, medtem ko ga predstavniki podjetij ocenjujejo na intervalu med nevtralnim in pomembnim. Tako novinarji kot tudi predstavniki za odnose z mediji se ne strinjajo, da bi bil t. i. PR slovenskih podjetij na zelo visoki ravni, pri čemer je nestrinjanje med novinarji še nekoliko močnejše kot med predstavniki podjetij. Ugotovili smo tudi, da med podjetji, ki bolje razumejo delovanje medijev, in podjetji, ki slabše razumejo delovanje medijev, obstajajo razlike pri presoji uporabnosti informacij za medije, saj podjetja, ki bolje razumejo delovanje medijev, večinoma tudi bolje presojajo uporabnost informacij za medije kot podjetja, ki slabše razumejo delovanje medijev. Za dolgoročno dobre odnose med dvema skupinama je vedno najprej potrebno vzajemno razumevanje, ki pa v osnovi vedno izhaja iz poznavanja nasprotnega področja, zato predlagamo, da bi imelo vsako podjetje osebo, ki bi skrbela za odnose z mediji. Medijem bi samoiniciativno sporočala pomembne novosti o dogajanju v njihovem podjetju, hkrati pa bi se zavedala, da novinarje priganja rok oddaje in bi jim zato pravočasno zagotavljala potrebne informacije in sogovornike.
Ključne besede: Odnosi z mediji, PR, integrirano tržno komuniciranje, raziskava odnosov z mediji, odnos med novinarji in predstavniki za odnose z mediji, mediji v Sloveniji.
Objavljeno: 27.02.2015; Ogledov: 626; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

2.
Uporaba angleškega jezika v slovenskih tiskanih medijih
Alekseja Koren, 2017, diplomsko delo

Opis: Na slovenskem trgu je ob številnih tiskanih medijih na voljo tudi nekaj takšnih, ki so v celoti napisani v angleškem jeziku in namenjeni predvsem tujcem, ki jih je v Sloveniji vedno več. Razlogi za njihov prihod so različni: delo, študijska izmenjava, počitnice, partnersko razmerje ... V nalogi smo na kratko analizirali tri izvode takšnih revij oz. časopisov. Kljub dejstvu, da prihodnost temelji na elektronskih medijih, nas je zanimalo, ali tujci vedo za te publikacije in ali jih berejo. Naredili smo anketo in jo razdelili skupini tujcev ter analizirali njihove odgovore. Splošna ugotovitev je potrdila naša predvidevanja, da tujci tovrstnih medijev ne poznajo in jih ne uporabljajo.
Ključne besede: Angleški jezik, slovenski tiskani mediji, slovenska kultura, slovenski jezik, tujci v Sloveniji.
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 690; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

3.
Primerjava medijskih vsebin namenjenih etničnim skupinam na primeru madžarske manjšine v Sloveniji in slovenske narodne skupnosti v Avstriji
Pia Prebevšek, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni mediji madžarske narodne manjšine v Sloveniji in slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Opisan je pomen medijev za manjšine in njihove pravice do informiranja. Posvetili smo se obravnavanju manjšinskih tem v večinskih medijih – naravi, kontekstu in količini poročanja. Nekaj pozornosti je namenjene tudi pomembnosti, namembnosti ter vsebini manjšinskih medijev. Cilj diplomskega dela je bil preveriti vsebino manjšinskih medijev in ugotoviti organiziranost medijskih organizacij, namenjenih manjšinam. Metode, ki smo jih pri tem uporabljali, so kvalitativna in kvantitativna analiza televizijske oddaje Dober dan, Koroška – Dober dan, Štajerska ter oddaje Mostovi-Hidak in naknadna primerjava. Z namenom čim boljše raziskave oz. analize so bili opravljeni tudi intervjuji z odgovornimi osebami obravnavanih televizijskih oddaj.
Ključne besede: narodna manjšina, etnične skupine, avtohtona slovenska manjšina v Avstriji, madžarska narodna manjšina v Sloveniji, pravice, manjšinski mediji, televizijske oddaje
Objavljeno: 06.10.2017; Ogledov: 249; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici