| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 424
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
PODOBA ŽENSK NA NASLOVNICAH ŽENSKIH REVIJ
Tina Šela, 2010, diplomsko delo

Opis: Ženske revije veljajo za lahkoten žanr, ki se je v zadnjem času zelo razširil. Zanje je značilno, da bralke obravnavajo kot potrošnice in s svojimi idealiziranimi podobami žensk na naslovnicah zbujajo pri bralkah negativen odnos do svojega telesa ter jih silijo, da ga vedno znova izpopolnjujejo. V diplomski nalogi smo preučili: kaj so ženske revije, katere so njihove značilnosti, razvoj ženskih revij na Slovenskem ter njihovo ciljno publiko. Posvetili smo se grafični podobi naslovnic ženskih revij ter podobi žensk na naslovnicah. Analizirali ter primerjali smo dve, na slovenskem zelo znani ženski reviji Našo ženo ter Cosmopolitan. Pozornost smo posvetili analizi žensk na naslovnicah v smislu načina, kako so prikazane ter analizirali razlike v podobi žensk na naslovnicah Naše žene in Cosmopolitana.
Ključne besede: množični mediji, ženske revije, semiologija, naslovnice, podoba ženske, grafično oblikovanje
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 11904; Prenosov: 577
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

92.
OGLAŠEVANJE NEPREMIČNINSKIH AGENCIJ V DOBI NOVIH MEDIJEV
Mateja Gabrijan, 2010, diplomsko delo

Opis: Mediji, ki jih za svojo dejavnost uporabljajo nepremičninske agencije, so se v zadnjih 20 letih spremenili: gre za prehod iz klasičnih (RTV in tiskani mediji) v novomedijske kanale (internet, multimediji). Klasični koncept komunikacije in oglaševanja temelji na enosmernem modelu (sporočilo agencija odda množici potencialnih prejemnikov, povratne komunikacije pa ni oziroma je skopa), medtem ko so novomedijski kanali dvosmerni in participatorni (agencija informacij ne komunicira zgolj stranki, temveč hkrati tudi odpre kanale, po katerih lahko tržne informacije od stranke tudi sprejema). V nalogi nas je zanimalo, do kakšne mere so se na to spremembo odzvale slovenske nepremičninske agencije, katere medije oglaševanja uporabljajo in kako ter ali (ne)uporaba novih medijev vpliva na rezultate poslovanja agencije. Kot študijo primera smo izbrali nepremičninsko agencijo Plan nepremičnine, ki je pred kratkim prenehala s poslovanjem. Analizirali smo tudi spletno delovanje 11 najuspešnejših slovenskih nepremičninskih agencij in jih primerjali z rezultati, ki jih je dosegla izbrana agencija. Za potrebe naloge smo razvili lasten merski inštrument -­ ocenjevalno lestvico za preverjanje oglaševalske dejavnosti v novih medijih -­, saj podobni inštrumenti za slovensko okolje še niso bili predstavljeni. Ugotovili smo, da oglaševalska dejavnost v večini agencij poteka po sistemu ad hoc: nepremičninske agencije zaradi svoje majhnosti nimajo detajlno izdelanih trženjskih strategij, nimajo točno določenega proračuna za oglaševanje in nimajo zunanjih oz. notranjih strokovnjakov, ki bi skrbeli za marketing. Glavna ugotovitev naloge je, da nesposobnost razumevanja novih medijskih kanalov in njihova (ne)uspešna implementacija v praksi pomembno vplivata na poslovanje nepremičninske agencije (in lahko vodita tudi v prenehanje delovanja agencije). Nepremičninskim agencijam na podlagi raziskave svetujemo, da pri svoji dejavnosti uporabljajo tako klasične kot nove medije, saj lahko le sinergija v oglaševanju pripelje do dobrih rezultatov. V nalogi smo zato oblikovali tudi smernice in izdelali realen model oglaševanja nepremičninskih agencij, upoštevajoč teoretična izhodišča in praktične izkušnje iz slovenskega poslovnega okolja.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Tržno komuniciranje, oglaševanje, cilji oglaševanja, oglaševalski proračun, oglaševalski mediji, internet, spletno oglaševanje, spletna stran, nepremičninska agencija.
Objavljeno: 16.08.2010; Ogledov: 1812; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

93.
TRŽENJE OGLASNEGA PROSTORA NA PRIMERU PLANETOV TUŠ
Alej Kop, 2010, diplomsko delo

Opis: Podjetja in ostale organizacije oglašujejo z namenom, da bi svoje ciljne skupine informirali o izdelkih in storitvah, jih nanje spominjali, predvsem pa prepričali v nakup in zvestobo. Medijem omogoča oglaševanje pomemben vir sredstev, porabnikom pa bolj kakovosten izbor med izdelki posameznih ponudnikov. Oglaševalski sistem v večini primerov sestavljajo trije udeleženci; naročnik pri oglaševalski agenciji naroči izvedbo oglaševalske akcije, le ta jo zasnuje in izvede, oglaševalsko sporočilo pa doseže ciljno občinstvo s pomočjo medijev. Na trgu obstaja veliko število medijev in vsi si želijo izboriti čim večji del oglaševalskega kolača. Kinematografi spadajo v skupino sekundarnih medijev, ki težko konkurirajo veliko bolj priljubljenim primarnim medijem. Seveda pa imajo tudi svoje kvalitete. Poglavitne prednosti oglaševanja v kinematografih so močna zaznavnost sporočila, ujetost občinstva v sproščenem in izoliranem okolju, odlični vizualni in avdio učinki, stroškovna učinkovitost in multimedialnost oglaševanja. Glavna naloga tržnika je, da s svojim znanjem, izkušnjami in dobro ponudbo mediju priskrbi čim večji delež proračuna, ki ga podjetja namenjajo za oglaševanje. Ponudba oglasnega prostora v zabaviščnem delu Kinematografov Planet Tuš je zelo pestra. Obstaja pa še nekaj dodatnih možnosti, s katerimi bi jo lahko tudi dopolnili.
Ključne besede: Oglaševanje, trženje oglasnega prostora, oglasno sporočilo, marketinško komuniciranje, mediji, kinematografi.
Objavljeno: 27.08.2010; Ogledov: 1616; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

94.
KOMPETENTNOST VZGOJITELJEV PREDŠOLSKIH OTROK NA PODROČJU INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE
Štefania Takač, 2010, diplomsko delo

Opis: Danes si življenja brez medijev tako rekoč ne moremo več zamišljati. Mediji nas spremljajo na vsakem koraku. S tiskanimi mediji se srečajo otroci že v predšolskem obdobju, četudi sami se ne obvladajo branja in pisanja. Tudi z radiem in drugimi avdio-mediji, kot so kasetofoni in CD-predvajalniki, se predšolski otroci pogosto srečujejo. Od vpliva, zgleda in prenašanja znanja odraslih je namreč odvisno, kako se bodo otroci vključevali v svet medijev, kako bo potekalo njihovo medijsko opismenjevanje. Namen diplomskega dela je proučiti razumevanje in prisotnost informacijsko — komunikacijske tehnologije pri delu s predšolskimi otroki, kompetentnost vzgojiteljev predšolskih otrok na področju informacijsko — komunikacijske tehnologije. Zanima nas tudi , ali ima vzgojitelj predšolskih otrok v svojem poklicnem šolanju dovolj možnosti za pridobitev kompetenc za uspešno delo z informacijsko — komunikacijsko tehnologijo in njeno nadaljnjo uporabo; ter kako vzgojitelji predšolskih otrok svoje znanje na področju informacijsko — komunikacijske tehnologije vključujejo v vzgojno delo. Izvedba diplomskega dela je razdeljena na tri dele. V prvem delu bomo predstavili teoretična izhodišča. V drugem, empiričnem delu, sledi metodologija dela, kjer bomo predstavili hipoteze. V zadnjem delu pa sledi interpretacija rezultatov, dobljenih s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga posredovali naključno izbranim vrtcem.
Ključne besede: IKT, IKT kompetenca, digitalni mediji, avdio-medijske dejavnosti v vrtcu, medijska pismenost, zgodovina razvoja IKT, IKT v izobraževanju, otrok in mediji, razumevanje in prisotnost IKT pri delu s predšolskimi otroki, IKT kompetentnost vzgojiteljev predšolskih otrok.
Objavljeno: 18.05.2010; Ogledov: 3168; Prenosov: 646
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

95.
VLOGA MARKETINŠKE AGENCIJE V SLOVENSKEM PROSTORU IN POMEN RAZLIČNIH VRST OGLAŠEVANJA
Vesna Pogorevčnik, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Marketing je akcija. Akcija za pridobitev kupcev, za povečanje prodaje, prepoznavnosti podjetja, njegovih izdelkov ter storitev in podobno. V tej akciji zmagujejo prodornejši, učinkovitejši, drznejši, bolj inovativni, bolj usposobljeni. Podjetja se žal premalo zavedajo, da je njihova marketinška prepoznavnost vse, kar počnejo na trgu. Kar pomeni, da gre za splet aktivnosti, ki jih izvajajo podjetje ter njegovi zaposleni v posrednih in neposrednih stikih s kupci, poslovnimi partnerji, konkurenco ter tudi širšim okoljem. Namen marketinške prepoznavnosti podjetja je pritegniti pozornost ožjega in širšega okolja na izdelke ali storitve, na ugled ter prepoznavnost podjetja, na celotno ponudbo podjetja, in s tem povezano povečano prodajo. Zato je za podjetje ključnega pomena pravilna izbira marketinške agencije, saj s pomočjo marketinške agencije, ki se poslužuje strokovnega, profesionalnega in odgovornega dela, podjetje dosega večjo prepoznavnost, dolgoročno navezanost in pripadnost pri potrošnikih, poslovnih partnerjih ter konkurentih. Marketinška agencija lahko posameznemu podjetju pomaga ter svetuje na podlagi izkušenj in specializiranih znanj, hkrati pa z učinkovitim delom prispeva k rasti ter razvoju podjetja. Večina podjetij veliko finančnih sredstev namenjajo za komunikacijsko orodje, oglaševanje, vendar pa se jih velika večina ne zaveda pomembnosti komuniciranja. Zato je, poleg pravilne izbire marketinške agencije, za podjetje zelo pomembno zavedanje pomena različnih vrst oglaševanja. Kajti vsak medij ima določene prednosti in slabosti, pri čemer mora marketinška agencija predpostaviti, kateri mediji bo v določeni oglaševalski akciji dosegel čim večjo pozornost ciljne skupine.
Ključne besede: Podjetje, potrošniki, marketinška agencija, oglaševanje, mediji, komuniciranje
Objavljeno: 02.07.2010; Ogledov: 2317; Prenosov: 316
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

96.
POSLOVNI NAČRT ZA RAZVOJ SPLETNEGA PORTALA IN TISKANEGA MEDIJA
Domen Verbič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen poslovni načrt za vzpostavitev gorenjskega spletnega portala in revije. ************ ************ ************ ************ ************ ************ ************ ************ ************ ************ ************ ************ ************ ************ ************ ************ ************ ************ ************ ************ ************ ************ ************ ************ Zaslutili smo poslovno priložnost in se odločili za analizo projekta in eventuelno lansiranje medijev. Analizirali smo medijsko panogo in oglaševalski trg na katerem bi nastopili z našim produktom. Raziskava je postregla z vzpodbudnimi rezultati, zato smo nadaljevali z izdelavo celotnega poslovnega načrta. V nadaljevanju je v diplomski nalogi predstavljen načrt izdelave obeh medijev, od razvoja samega produkta do načrta trženja. Izdelane so finančne projekcije, terminski plan za vse glavne elemente poslovnega procesa ter načrt nastopa na trgu. S pomočjo vseh teh elementov poslovnega načrta smo ugotovili, da naš produkt ima potencial na trgu, da na trgu obstaja potreba po njem ter da bo projekt tudi dobičkonosen.
Ključne besede: poslovni načrt, mediji, oglaševalski trg, Gorenjska, družabna kronika
Objavljeno: 28.06.2010; Ogledov: 2837; Prenosov: 402
.pdf Celotno besedilo (570,97 KB)

97.
VLOGA BLOGOV V MNOŽIČNEM KOMUNICIRANJU
Tamara Juhnov, 2010, diplomsko delo

Opis: Bloganje se je razvilo v prevladujočo spletno kulturo komuniciranja in pridobilo pomembno vlogo v množičnem komuniciranju. V diplomskem delu to vlogo natančneje analiziramo in jo predstavimo kot večplasten koncept, kombinacijo razvoja virtualne skupnosti, medijskega orodja za posredovanje in pridobivanje informacij ter novega načina zadovoljevanja potreb. Blog definiramo, označimo njegovo mesto v medijski pokrajini, raziščemo blogarsko skupnost, ga predstavimo v odnosu do tradicionalnih medijev in raziščemo funkcije, ki se skozi blog uresničujejo. Na podlagi ustreznega teoretičnega ogrodja definiramo motive za bloganje in skozi lastno raziskavo ugotavljamo, kakšne so blogarske navade aktivnih blogarjev ter kako se vloga blogov uresničuje skozi bloganje.
Ključne besede: blog, bloganje, blogosfera, splet 2.0, množični mediji, množično komuniciranje.
Objavljeno: 14.05.2010; Ogledov: 11854; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

98.
SVOBODA IZRAŽANJA IN NJENE OMEJITVE
Sabina Francek, 2010, diplomsko delo

Opis: Od uzakonitve habeas corpus, t.j. prve kodifikacije človekovih pravic, do objave mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, je minilo več kot 300 let. V tem času sta se obseg in število človekovih pravic postopno povečevala, predvsem po zaslugi 'malega človeka', ki si je v revolucijah in vojnah ter v organiziranem delavskem gibanju z velikikmi žrtvami priboril te pravice. Od osebnostnih pravic, ki so bile prvič kodificirane v Bill of Rights ter do Deklaracije o pravicah človeka in državljana, ki je opredelila človekove pravice na fizično in moralno celovitos, je bil na področju človekovih pravic in svoboščin storjen velik napredek. Obodbje zadnjih petdeset let označuje na eni strani poudarjanje in mednarodno pravno varstvo človekoviih pravic, na drugi strani pa istočasno masovno kršenje in poseganje v temeljne pravice in svoboščine v mnogih državah. V Evropi je za varstvo človekovih pravic posebnega pomena Evropska konvencija o človekovih pravicah, katere namen je oblikovanje in uvajanje pooenotenega koncepta 'evropskih človekovih pravic'. 1. odstavek 10. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in svoboščin ( Vsakdo ima pravico do svobodnega izražanja. Ta pravica obsega svobodo mišljenja ter sprejemanja in sporočanja obvestil in idej brez vmešavanja javne oblasti in ne glede na meje. Ta člen ne preprečuje državam, da zahtevajo dovoljenje za delo radijskih, televizijskih in kinematografskih podjetij ) opredeljuje svobodo govora- določba zagotavlja vsakomur pravico, do svobode izražanja, mišljenja ter sprejemanja in sporočanja obvestil in idej, brez vmešavanja javne oblasti. Na podlagi te določbe je Evropsko sodišče za človekove pravice izoblikovalo nekatera načela, ki poudarjajo, da predmet njenega varstva niso le mnenja, filozofske ideje ali različni načini izražanja političnih mnenj, temveč tudi dejstva, novice in ideje, ki so lahko za koga žaljive, celo šokantne in vznemirljive za državo ali določen del prebivalstva, ker je vloga tiska nezamenljiva pri informiranju javnosti o zadevah javnega pomena in da je prav zaradi varovanja medijske svobode dopustno celo žaljivo izražanje. Zato so tudi meje sprejemljive kritike širše, kadar gre za politične oz. javne osebnosti, kot to sicer velja za spoštovanje zasebnosti ostalih oseb. Takšno svobodo daje demokratični pluralizem, kajti demokracija je javnomnenjski proces, za katerega je značilen svoboden način razmišljanja, katerega idejni temelj je toleranca do nasprotnih stališč in mnenj. Svoboda izražanja misli je torej nesporno temeljni pogoj za svobodo duha in zato tudi medijsko svobodo. Spoštovati dostojanstvo osebe pa je dolžnost, ki jo ima človek do sebe kot moralnega bitja. Spoštovanje človeškosti lahko zahteva od vsakega drugega človeka, vendar človek ni dolžan spoštovati le samega sebe, ampak ima to dolžnost tudi do drugih ljudi. Ker pravo ne more v celoti zagotoviti miru in sožitja med ljudmi, se na številnih področjih pojavlja potreba po moralni varnosti, ki odseva v visoki humanizirani kulturi, prežeti z etičnimi merili vsakega posameznika in družbe kot celote. Zagotavljanje moralne varnosti pa pomeni tudi bistveno višjo stopnjo varnosti človeka, kot mu jo zagotavlja pravo. V diplomski nalogi sem tako zajela zgodovino razvoja človekovih pravic s poudarkom na medijski svobodi in svobodi izražanja ter novinarski etiki Zajela sem veljavno zakonodajo s tega področja ter se v osrednjem delu naloge bolj podrobno posvetila kaznivim dejanjem zoper čast in dobro ime. Ta so taksativno našteta v 18. poglavju Kazenskega zakonika. Nalogo sem zaključila s sodnim varstvom časti in dobrega imena ter potekom kazenskega postopka. Osvetlila sem težave s katerimi se soočajo sodišča pri obravnavi teh kaznivih dejanj ter v kolikšno pomoč jim je tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice.
Ključne besede: Ključne besede: človekove pravice, svoboda govora, mediji, izražanje, omejitve, novinarska etika, čast, dobro ime, kazenska odgovornost, sodno varstvo
Objavljeno: 25.05.2010; Ogledov: 4580; Prenosov: 811
.pdf Celotno besedilo (414,45 KB)

99.
100.
PROTIEKSPLOZIJSKA ZAŠČITA NEELEKTRIČNIH DELOV
Jurij Berus, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljam pogoje, ki so potrebni za nastanek eksplozije, ter medije, ki so prisotni v kemični, petrokemični in ostali predelovalni industriji. Nadalje opisujem kako se zavarujemo oz. kako zmanjšamo možnost nastanka eksplozije z raznimi protieksplozijskimi ukrepi in napravami. Predstavljam tudi načrtovanje protieksplozijskih con v objektih, kjer so nameščene protieksplozijske naprave. Pomembno je tudi izobraževanje kadrov, ki delujejo v takšnem območju. Za konec sem predstavil še protieksplozijske predpise v Sloveniji pred vstopom v Evropsko unijo in po njem.
Ključne besede: Protieksplozijska zaščita, Ex-oprema, gorljivi mediji, nevarnostna območja, neprodirni okrov, konstrukcijska varnost, kontrola vžiga, potopitev v tekočino, nadtlak, viri vžiga.
Objavljeno: 04.06.2010; Ogledov: 1788; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici