| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRAVICE NOSEČNICE IN NEROJENEGA OTROKA
Vanja Čeligoj, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene pravice nosečnice in nerojenega otroka na področju civilnega, delovnega, dednega, kazenskega, humanitarnega in medicinskega prava. Najprej je predstavljena družina na splošno, razlike v družini nekoč in danes ter materinstvo v postmoderni družbi. S področja civilnega prava je obravnavan položaj človeka pred rojstvom, pravna domneva očetovstva ter pripoznanje očetovstva ter zastopanje zarodka. Sledijo delovnopravni vidiki, kjer je predstavljen položaj nosečnice v fazi zaposlovanja in kasneje, v delovnem razmerju, ter posebno pravno varstvo, ki so ga deležne nosečnice. Na področju dednega prava je obravnavana pravica nerojenega otroka do dedovanja ter uveljavljanje te pravice v postopku. V nadaljevanju je obširneje obravnavano kaznivo dejanje nedovoljenega posega v nosečnost ter druga kazniva dejanja, inkriminirana v KZ-1. Predstavljen je tudi položaj noseče zapornice. Na področju humanitarnega prava so z vidika pravic nosečnice in nerojenega otroka pomembnem določbe Ženevske konvencije o zaščiti civilnih oseb med vojno. Najobširnejše so v diplomskem delu obravnavane pravice nosečnice in nerojenega otroka z medicinsko pravnega vidika, kjer je obravnavana umetna prekinitev nosečnosti, zdravljenje neplodnosti in postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo, nosečnica, okužena z nalezljivimi boleznimi in noseča odvisnica, raziskave matičnih celic, nadomestno materinstvo ter vprašanja glede možnosti izbire otrokovega spola.
Ključne besede: noseča ženska, nerojeni otrok, pravice nosečnice in nerojenega otroka, civilno pravo, delovno pravo, dedno pravo, kazensko pravo, humanitarno pravo, medicinsko pravo
Objavljeno: 31.05.2011; Ogledov: 2890; Prenosov: 378
.pdf Celotno besedilo (462,30 KB)

2.
DOMNEVANA PRIVOLITEV OŠKODOVANCA
Neža Mrak, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi se posvečam problematiki domnevane privolitve. Za institut domnevane privolitve je zelo pomemben Zakon o pacientovih pravicah, saj se ravno v medicinskem kazenskem pravu največkrat srečujemo s problemom privolitve oškodovanca. Vsak medicinski poseg oz. zdravljenje mora biti opravljeno s privolitvijo pacienta. Dana mora biti vedno vnaprej, pred opravljenim posegom oz. zdravljenjem. Ključnega pomena je, da zdravnik opravi pojasnilno dolžnost in pacientu razloži možne načine zdravljenja in njegove posledice, saj se bo le tako imel možnost, da se pravilno odloči. Zdravnik je dolžan spoštovati pacientovo pravico do samoodločbe in avtonomije. V primeru, da pacient določen način zdravljenja zavrača, mora zdravnik to sprejeti in mu razložiti posledice takšne odločitve. Obenem mu mora pojasniti še ostale možnosti zdravljenja in kakšna je njihova učinkovitost. Zlasti pripadniki različnih verskih skupnosti zavračajo določen poseg zaradi svojega verskega prepričanja. Zdravnik takšnega posega ne sme opraviti, temveč mora spoštovati voljo pacienta. V nasprotnem primeru ravna protipravno. V preteklosti se je pogosto ignorirala privolitev oškodovanca, pomembno je bilo zgolj, da je bil poseg opravljen lege artis. Danes pa gre pot v popolnoma drugo smer in ima odločilno vlogo ravno privolitev pacienta. Kazenski zakonik je uvedel veliko spremembo v našem pravnem sistemu, saj je kot razlog izključene protipravnosti zdravniških posegov določil prav institut privolitve oškodovanca. S tem pa se je dobro začrtala pot razvoja privolitve oškodovanca v naši pravni ureditvi in tako tudi možnosti njegove uveljavitve v praksi.
Ključne besede: medicinsko kazensko pravo, privolitev, domnevana privolitev, oškodovanec, pacient
Objavljeno: 19.12.2014; Ogledov: 938; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (802,32 KB)

3.
4.
POLST - ZDRAVNIŠKA NAVODILA ZA OŽIVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ŽIVLJENJA
Rok Pirc, 2016, magistrsko delo

Opis: Physician Orders for Life-Sustaining Treatment (POLST) je institut ameriškega prava, katerega glavni namen je izboljšanje kakovosti paliativne oskrbe bolnikov, ki se bližajo koncu svojega življenja. Spodbuja aktivno sodelovanje med pacientom in zdravnikom in omogoča oblikovanje pravno zavezujočih zdravniških navodil, ki naj bodo spoštovana v najbolj kritičnih trenutkih zdravljenja. POLST kot koncept vključuje program uporabe in poseben obrazec. Prvotno se je pojavil v ameriški zvezni državi Oregon leta 1991. Danes je vzpostavljen in z manjšimi variacijami deluje vsaj v šestnajstih zveznih državah. Kot institut s krajšo pravno tradicijo je s strani ameriške javnosti deležen številnih kritik, tako pozitivnih kot negativnih. POLST je nastal kot odgovor na aktualna vprašanja medicinskega prava. Gre za vprašanja, ki si jih postavljamo tudi pri nas. Kljub velikim razlikam med kontinentalnimi in anglo-ameriškimi pravnimi redi lahko med slovensko in ameriško pravno ureditvijo potegnemo številne vzporednice. Z Zakonom o pacientovih pravicah, ki je bil sprejet 26. 2. 2008, je Slovenija naredila velik preskok v procesu razvoja pravic pacientov. Pridružila se je izbranemu krogu držav, ki so se odločile temeljne pravice pacientov konkretizirati s posebnim zakonom. Zakon temelji na pacientovi svobodi odločanja o sebi, kar predstavlja tudi vrhovni postulat sodobnega medicinskega prava.
Ključne besede: POLST, ameriško pravo, medicinsko pravo, Zakon o pacientovih pravicah, pacientova avtonomija, vnaprej izražena volja.
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 255; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (962,40 KB)

5.
Pogodba o zdravljenju
Amadej Čater, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavana pogodba o zdravljenju. Pogodba o zdravljenju je inominatna pogodba obligacijskega prava, ki v pravnih virih Republike Slovenije ni neposredno urejena. Gre za dvostransko oz. bilateralno sinalgmatično pogodbo, ki je lahko odplačna ali neodplačna. Stranki pogodbe sta zdravnik in pacient, kjer prvi s svojim znanjem in strokovnimi metodami skuša ozdraviti drugega ali pa mu nudi določeno medicinsko storitev. Skleneta jo lahko izrecno, s podpisom pogodbe o zdravljenju, ali pa nastane kot tiha pogodba s konkludentnim ravnanjem strank. Obe stranki imata po pogodbi o zdravljenju določene obveznosti, vendar pa je njuno pogodbeno razmerje vselej asimetrično, saj ima zdravnik veliko več obveznosti kot pacient. Pogodba o zdravljenju je po pravni naravi navadno kvalificirana kot mandatna pogodba, saj zdravnik ne garantira uspešnega zdravljenja, zato govorimo o obligaciji prizadevanja. Zdravnik si prizadeva ozdraviti pacienta, da pa bi to dosegel, uporablja metode medicinske znanosti ter medicinsko opremo. Vendar pa v določenih primerih lahko zasledimo tudi elemente podjemne pogodbe, kadar zdravnik jamči za končni uspeh. V teh primerih gre za ti. obligacijo rezultata. Tovrstni primeri so ponavadi lepotne operacije, storitve protetike, laboratorijske preiskave, genske raziskave, ipd. Obravnavane obveznosti zdravnika po pogodbi o zdravljenju so pojasnilna dolžnost, obveznost zdravnika, da izvrši pregled ter postavi diagnozo, opravi zdravljenje osebno, zdravi pacienta ter postopa po pravilih medicinske stroke. Ter obveznosti pacienta, da plača zdravniku za zdravljenje ter sodeluje z zdravnikom.
Ključne besede: pogodba o zdravljenju, pravna narava, medicinsko pravo, obveznosti zdravnika, obveznosti pacienta, mandatna pogodba, podjemna pogodba, obligacija rezultata, obligacija prizadevanja
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 1173; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

6.
Zdravstveno strukovno staleško pravo
Jozo Čizmić, Miran Cvitković, Ante Klarić, 2017, univerzitetni, visokošolski ali višješolski učbenik z recenzijo

Opis: Knjiga je po svojoj namjeni udžbenik za studente poslijediplomskog specijalističkog studija „Medicinsko pravo“ na Pravnom fakultetu Sveučilišta u Splitu. U knjizi se, nakon objašnjavanja pojmova „medicinsko pravo“ i „zdravstveno strukovno staleško pravo“, prikazuje pravno uređenje statusa i poslova radnika zdravstvene struke (obrazovanje, pripravnički staž i stručni ispit, trajno stručno usavršavanje, uvjeti i odobrenje za samostalni rad – licencija, liječnička iskaznica, specijalizacija u grani zdravstvene djelatnosti i specijalistički ispit, priznavanje inozemnih stručnih kvalifikacija, stalni sudski vještak zdravstvene struke), objašnjavaju se prava, obveze i odgovornosti zdravstvenih radnika (međusobni odnosi zdravstvenih radnika, pravila struke – deontologija, medicinska etika, priziv savjesti, rješavanje sporova (arbitraža), nadzor, liječnička tajna, medicinska dokumentacija), te posebno osiguranje od odgovornosti zdravstvenih radnika. U drugom dijelu knjige prikazuju se razni oblici staleškog udruživanja radnika zdravstvene struke, kako obveznog udruživanja u strukovne komore (s naglaskom na javne ovlasti), tako i dobrovoljnog udruživanja u strukovne udruge i sindikalne organizacije zdravstvenih radnika.
Ključne besede: medicinsko pravo, zdravstvene struke, komore, staleško pravo, zdravstvo, zdravstvene udruge, medicinsko pravo, zdravstveni delavci, zbornice, strokovno pravo, zdravstveno varstvo, zdravstvena združenja
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 410; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (13,84 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici