Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti in kakovosti medicinskih pripomočkov, med katere spadajo tudi dentalne zlitine, igrajo zakoni in regulative. Pri tem pa imajo pomembno vlogo tudi standardi, ki služijo kot smernice in spodbujajo kakovost, strokovnost, izboljšujejo procese, povečujejo varnost pacientov in spodbujajo zaupanje v zobozdravstveno dejavnost. Namen zaključnega dela je bil, da skozi analizo standardov SIST EN ISO 13485 in SIST EN ISO 22674 prikažemo pomembnost le-teh in na kakšen način vplivajo na kakovost dentalnih zlitin ter posledično na varnost in zadovoljstvo pacientov. Preučili smo strokovno in znanstveno literaturo s področja obravnavane tematike in v teoretičnem delu uporabljali metodo analize in kompilacije, ki temelji na literaturi, izpiskih, citatih in navedbah drugih avtorjev, ter deskriptivno metodo, s katero opisujemo in interpretiramo najpomembnejše pojme s preučevanega področja. V empiričnem delu smo kot najbolj ustrezen raziskovalni pristop izbrali primerjalno analizo. Oba standarda smo podrobneje opisali in analizirali, nato pa zaradi lažje in preglednejše obdelave podatkov izvedli še tabelarično primerjavo. Ugotovili smo, da slovenska zakonodaja uspešno regulira področje medicinskih pripomočkov. Prav tako smo ugotovili, da vsi, ki so vključeni v izdelavo zobno protetičnih izdelkov, sledijo smernicam primerjanih standardov ISO. Z upoštevanjem teh standardov se doseže visoka raven kakovosti, zanesljivosti in varnosti medicinskih pripomočkov ter s tem prispeva k izboljšanju zdravja in dobremu počutju pacientov.
Ključne besede: standardi kakovosti, medicinski pripomočki, varnost medicinskih pripomočkov, dentalne zlitine
Objavljeno v DKUM: 10.11.2023; Ogledov: 410; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,39 MB)

Opis: Doktorska disertacija obravnava razvoj in uporabo multifunkcionalnih prevlek na medicinskih pripomočkih za preprečevanje tvorbe biofilma. Okužbe, povezane s tvorbo biofilma na implantacijskih medicinskih pripomočkih, so najpogostejše zdravstveno-negovalne težave, ki skupaj z mikrobno rezistenco predstavljajo tako zdravstveni, socialni kot ekonomski problem. Pri pripravi multifunkcionalne prevleke so uporabljene (bio)osnovane snovi, kot so hialuronska kislina, površinsko aktivna snov na osnovi lizina (77KS) in hitozan (Chi), derivat hitina, ki je drugi najpogostejši polisaharid v naravi takoj za celulozo. Splošno je znano, da lahko z združevanjem biopolimerov in površinsko aktivnih snovi ustvarimo razne strukture, kot so micelarni agregati, polielektrolitski kompleksi, oborine in geli, ki igrajo pomembno vlogo na področjih prehrambne industrije, kozmetike in farmacije, kjer so uporabljeni kot sistemi za dostavo učinkovin in izdelavo prevlek medicinskih pripomočkov.
Ključne besede: silikon, polisaharidi, hitozan, površinsko aktivna snov, biofilm, medicinski pripomočki
Objavljeno v DKUM: 04.05.2021; Ogledov: 1382; Prenosov: 150
Celotno besedilo (7,54 MB)

Opis: Popolna zamenjava kolka (ang. Total Hip Arthroplasty (THA)) je poseg, v katerem poškodovani kolk zamenjajo z notranjo sklepno protezo (endoprotezo). Če želijo zagotoviti pravilno in dolgoročno delovanje endoproteze, je treba oba dela vsadka pravilno orientirati v medeničnem prostoru. Slednjemu je namenjeno pred-operativno načrtovanje. Pred-operativno načrtovanje v ustaljeni kirurški praksi še vedno izvajajo na dvo-razsežnih rentgenskih slikah. 2D načrtovanje je načrtovanje na projekciji kosti, ki le stežka da oprijemljiv občutek trirazsežnosti defekta. Za ponovno vzpostavitev biomehanike kolčnega sklepa pri velikih defektih morajo ortopedski kirurgi defekt zapolniti s sestavljanjem standardnih komponent, ki se po podatkih iz obstoječih registrov ne obnesejo najbolje. Zaradi slednjega smo v sklopu te doktorske disertacije razvili in vzpostavili sistem načrtovanja in izdelave pacientu prilagojenih medicinskih pripomočkov. Razvili in izdelali smo sistem načrtovanja vsadka in vodil, ki so bila sredstvo za prenos načrtovanih parametrov v operativno okolje. Vsadek je oblikovno zapolnil defekt in je bil za vsakega pacienta posebej prilagojen glede na anatomske parametre njegove medenice, obliko defekta in razpoložljivo kost. Sistem smo klinično preizkusili na pacientih, ki so bili načrtovani za poseg zamenjave kolčne endoproteze in so imeli veliko izgubo kosti. Za vsakega v raziskavo vključenega pacienta smo na podlagi posnetkov medenice z računalniškim tomografom (CT) izvedli rekonstrukcijo tri-razsežnega modela, tri-razsežno načrtovanje posega, skonstruirali in izdelali sklope pacientu prilagojenih medicinskih pripomočkov, izdelali vso potrebno dokumentacijo, dokumentirali vsak operativni poseg in rezultate na podlagi po-operativnega CT posnetka analizirali. V sklopu doktorske disertacije smo izdelali 10 sistemov za 10 pacientov. Vsi klinični preizkusi sistema so bili uspešni, saj smo pri vseh pacientih dosegli stabilnost, trdnost in načrtovano biomehaniko sklepa. Povprečna razlika med načrtovanimi in pooperativnimi vrednostmi je glede na po-operativne CT posnetke vseh 10 bolnikov znašala 6 mm in 10°. Slednje je območje dosegljivih natančnosti zagotavljanja načrtovanega položaja kolčnih endoprotez s pacientu prilagojenimi medicinskimi pripomočki.
Ključne besede: trirazsežno načrtovanje, individualni medicinski pripomočki, dodajalna izdelava, operacija kolka
Objavljeno v DKUM: 16.10.2020; Ogledov: 1516; Prenosov: 97
Celotno besedilo (3,10 MB)

Opis: Bakterijska kontaminacija površin, ki vodi v nastanek biofilma, je velik problem na področju zdravstva, v prehrambni industriji, kozmetiki idr. Pojavile so se številne preventivne strategije odstranjevanja oz. zmanjševanja nastajanja bakterijskih adhezij, ki pripomorejo k zmanjšanju razvoja biofilma na površinah materialov. Polimerni materiali, iz katerih so v veliki meri izdelani medicinski pripomočki, so med uporabo navadno ugodni za adhezijo bakterij. V to skupino materialov sodijo tudi silikonski materiali, ki so nosilni material katetrov, timpanalnih cevk, dializnih in gastroenteroloških tub itd. Pri njih zaradi bakterijske adhezije posledično zelo pogosto prihaja do infekcij in pri kardiovaskularnih materialih tudi do strjevanja krvi. Polisaharidi so naravni biopolimeri, ki kažejo številne zdravilne učinke. Površinska obdelava z naravnimi ali modificiranimi polisaharidi, ki sodijo med biopolimere, različnih polimernih materialov za medicino, je obetavno inhibitorno sredstvo proti bakterijskim infekcijam. Z okoljevarstvenega vidika so to okolju prijazni agensi, saj so biološko razgradljivi in kompatibilni, njihova uporaba pa vpliva na zmanjšanje ogljičnega odtisa. V magistrski nalogi je bil poudarek na dveh naravnih biopolimerih, polisaharidih, to sta hialuronska kislina in fukoidan. Makromolekularne raztopine obeh biopolimerov so bile preučene z vidika biofilmskih inhibitornih premazov za silikonske filme. V teoretičnem poglavju so opisane njune glavne značilnosti. Eksperimentalni del zajema funkcionalizacijo silikonskega materiala z obema naravnima biopolimeroma. Sledila je podrobna študija interakcij med makromolekularnimi raztopinami z modelnimi silikonskimi površinami, kjer je bil preučen vpliv pH in koncentracije soli na adsorpcijo/desorpcijo. Slednje smo analizirali s pomočjo uporabe natančne kremenove mikrotehtnice. Kot modelni sistem so bili uporabljeni tanki silikonski filmi, narejeni z raztapljanjem silikona v toluenu in tvorbo filmov z metodo »spin-coating«. Fokus raziskave je bil na preučitvi biofilmskih inhibitornih lastnosti naravnih biopolimerov kot funkcionalnega premaza silikona proti razvoju biofilma. V ta namen se je v drugem delu naloge s kremenovo mikrotehtnico preučila afiniteta vezave proteinov na funkcionalizirane modelne silikonske filme.
Ključne besede: naravni biopolimeri, biofilm, medicinski pripomočki
Objavljeno v DKUM: 14.05.2019; Ogledov: 1539; Prenosov: 156
Celotno besedilo (2,00 MB)

Opis: S povezljivostjo medicinskih pripomočkov, uporabo različnih brezžičnih tehnologij in interneta v zdravstvu ter medicinskih pripomočkih se je pojavilo tveganje za kibernetske in informacijsko varnostne grožnje. Ena izmed omenjenih groženj je tudi vdor oz. pojav v tujini, znan tudi pod izrazom »medjacking«. Izhaja iz dveh besed, medicine in hijacking/hacking in bi ga lahko prevedli kot ugrabitev medicinskega pripomočka. Bolj strokovno pa pomeni škodoželjen in nepooblaščen vdor oz. dostop do medicinskega pripomočka. Tako vdor kot tudi druge varnostne grožnje bi lahko vplivali na odpoved ali nepravilno delovanje medicinskega pripomočka ter posredno ali neposredno tudi na uporabnika. Za razliko od drugih naprav bi v tem primeru lahko bilo resno ogroženo zdravje in življenje uporabnika. Kot težava pri zagotavljanju varnih medicinskih pripomočkov se pogosto pojavlja razlikovanje med safety in security vidikom varnosti. V diplomskem delu se usmerjamo na slednji vidik. Obravnavamo različne vrste vdorov in posledice. Preko dveh primerov smo podrobneje nakazali, katere ranljivosti so lahko izkoriščene za vdor v pripomoček. V empiričnem delu smo izvedli tudi dva intervjuja za pridobitev dodatnih informacij glede zagotavljanja varnih medicinskih pripomočkov, preprečevanja vdorov in ukrepanja ob zaznanem vdoru
Ključne besede: informacijska varnost, medicinski pripomočki, brezžična tehnologija, vdori, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.09.2018; Ogledov: 1638; Prenosov: 327
Celotno besedilo (1,34 MB)