| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 151
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv znanja diplomirane medicinske sestre na kvaliteto zdravljenja v intenzivni terapiji
Martin Maučec, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zdravstvena nega bolnika v enoti intenzivne terapije (EIT) je kompleksna in zapletena ter zahteva od medicinske sestre, ki tam dela, ogromno dodatnih znanj. Namen zaključnega dela je prikazati pomen znanja medicinskih sester in neposreden vpliv njihovega znanja na kakovost zdravljenja bolnikov v EIT. Raziskovalne metode: V zaključnem delu je uporabljena deskriptivna metoda in opravljen pregled znanstvene in strokovne literature s pomočjo metodologije PRISMA. Iskanje literature je potekalo v treh podatkovnih bazah (PubMed, CHINAL, MEDELINE) s pomočjo vključitvenih in izključitvenih meril, na podlagi zastavljenega raziskovalnega vprašanja ter ključnih besed. Rezultati: S pomočjo vsebinske analize literature smo ugotovili, da so v večini člankov in raziskav poročali o pomembnem vplivu znanja medicinskih sester na kakovost zdravljenja v enotah EIT. Diskusija in zaključek: Strokovno znanje medicinskih sester v enoti intenzivne terapije lahko vpliva na kakovost zdravljenja. Ugotovitve lahko smiselno uporabimo za vzpodbujanje dodatnih izobraževanj medicinskih sester v EIT, saj s tem bistveno izboljšamo kakovost zdravljenja tam hospitaliziranih bolnikov.
Ključne besede: kontinuirano izobraževanje medicinskih sester, enota intenzivne terapije (EIT), delo medicinske sestre v EIT, kakovostna oskrba bolnikov, znanje medicinskih sester v EIT
Objavljeno: 13.10.2021; Ogledov: 42; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (584,15 KB)

2.
Pojav generalizirane anksiozne motnje med pandemijo Covid-19 pri zdravstvenih delavcih
Besarta Djinaj, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Koronavirusna okužba COVID-19 vključuje respiratorne težave, pri katerih se najpogosteje pojavljajo simptomi suhega kašlja, vročine in utrujenosti. Zaradi hitrega širjenja virusa po svetu je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila stanje pandemije. To je imelo velik vpliv na zdravstvene delavce, saj je razglašeno stanje za njih pomenilo dodatno obremenitev. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti vpliv pandemije COVIDA-19 na razvoj generalizirane anksiozne motnje pri zdravstvenih delavcih. Metode: V okviru zaključnega dela smo izvedli sistematičen pregled, analizo in sintezo literature s področja vpliva pandemije COVIDA-19 na pojavnost generalizirane anksiozne motnje pri zdravstvenih delavcih. Kakovost desetih identificiranih člankov smo ocenili s pomočjo orodja JBI za kritično presojo dokazov. Izvedena je bila tematska analiza ugotovitev. Rezultati: Analizirali smo 10 člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Ugotovljeno je bilo, da je v vseh analiziranih študijah vsaj četrtina zdravstvenih delavcev razvila simptome generalizirane anksiozne motnje. Na osnovi virov smo ugotovili, da se podatki razlikujejo po državah in času nastanka pandemije. Na njen razvoj je vplivalo več dejavnikov tveganja, kot so: mesto dela, strah pred okužbo, stres, pomanjkanje delovne sile, pomanjkanje zaščitne opreme, stigmatizacija ter vpliv socialnodemografskih dejavnikov. Razprava in sklep: Zaznan je porast pojava generalizirane anksiozne motnje med zdravstvenimi delavci. Organizacijska struktura zdravstvenega varstva je zaradi pandemije ogrožena in jo je treba neprestano na novo oblikovati. Zato je potrebno ustrezno vzdrževati delovno silo na ta način, da se ustrezno obravnava duševno zdravje zdravstvenih delavcev v času pandemije.
Ključne besede: mentalno zdravje, medicinske sestre, zdravniki, tesnoba, virus
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 122; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (561,88 KB)

3.
Stil vodenja, povezan z zdravim delovnim okoljem v zdravstvu
Oleksandr Lukhanin, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Zdravstvene organizacije so zapleteni družbeni sistemi, ki so lahko izredno zahtevni, najpomembnejši dejavnik za uspešno delovanje pa predstavljajo človeški viri. Namen te študije je bil ugotoviti in analizirati, ali obstaja povezava med različnimi stili vodenja in zdravim delovnim okoljem. Metode: Opravljen je bil sistematični pregled literature. Iskanje literature je potekalo junija 2021 po podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, Science Direct in Web of Sciences. Uporabljene so bile naslednje ključne besede v angleškem jeziku: Leadership styles, Healthcare and a healthy work environment. Uporabljen je bil Boolov operator IN in ALI. Iz iskalnega nabora 423 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 10 člankov. Rezultati: Sistematični pregled dokazuje pomen ustreznega stila vodenja v neposrednem odnosu do zdravega delovnega okolja. Oblikovani sta bilo 2 vsebinskih kategorij: (1) pozitivni učinki in (2) negativni učinki na zdravo delovno okolje. Razkrit je bil pozitiven vpliv transformacijskega in transakcijskiegastila vodenja na zdravo delovno okolje, prav tako tudi negativen vpliv laissez-faire vodenja na zdravo delovno okolje. Razprava in sklep: Preučene študije so pokazale neposredno povezavo med stili vodenja in zdravim delovnim okoljem. Za dosego zdravega delovnega okolja je potreben učinkovit slog vodenja, ki upošteva kulturne, verske in druge okoliščine ter okoliščine zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: slogi vodenja, zdravstvo, zdravo delovno okolje, medicinske sestre
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 94; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

4.
Stil vodenja, povezan s kakovostjo zdravstvenega varstva
Yuliia Lukhanina, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Učinkovito klinično vodenje je bistveno za kakovostno oskrbo, ki zagotavlja varnost in učinkovitost oskrbe. Namen te študije je bil ugotoviti in analizirati, ali obstaja povezava med različnimi stili vodenja in kakovostnim zdravstvenim varstvom. Metode: Opravljen je bil sistematični pregled literature. Iskanje literature je potekalo junija 2021 po podatkovnih bazah PubMed, Science Direct in Web of Sciences. Uporabljene so bile naslednje ključne besede v angleškem jeziku: Leadership styles, Healthcare and a Quality. Uporabljen je bil Boolov operator IN in ALI. Iz iskalnega nabora 5197 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 11 člankov. Rezultati: Rezultat te študije so pokazali, da je bil prevladujoč stil vodenja transformacijski slog. Oblikovani sta bilo 2 vsebinski kategoriji: (1) pozitivni učinki in, (2) škodljivi učinki na kakovost zdravstvenega varstva. Med transformacijskim stilom vodenja in kakovostnim zdravstvenim varstvom obstaja pomemben in pozitiven odnos. Razprava in sklep: Med stili vodenja in kakovostjo zdravstvenega varstva je bilo ugotovljeno neposredno razmerje. Transformacijski, transakcijski in laissez-faire stili vodenja so pomembni, vendar na različne načine vplivajo na kakovost oskrbe.
Ključne besede: slogi vodenja, zdravstveno varstvo, kakovost zdravstvenega varstva, medicinske sestre.
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 66; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

5.
Vpliv izmenskega in nočnega dela na kvaliteto spanja medicinske sestre
Larisa Žula, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Namen zaključnega dela je bil predstaviti in proučiti, kako izmensko in nočno delo vplivata na kakovost spanja medicinske sestre. Spanje spada med fiziološke funkcije organizma in je zelo pomembno za normalno delovanje celotnega telesa. Izmensko delo je delo, ki omogoča kontinuirano 24-urno dejavnost. K izmenskemu delu prištevamo tudi nočno delo. Tovrstno delo lahko povzroča probleme zaradi premajhne količine potrebnega spanca, kar lahko vodi v slabo kakovost spanja. Metode: Sistematično smo pregledali znanstveno in strokovno literaturo po smernicah PRISMA, s pomočjo orodja Joanna Briggs Institute (JBI) pa je bila izvedena kritična ocena dokazov. V pregled smo vključili naslednje baze: PubMed, ScienceDirect in CINAHL. Članki, na katere smo se omejili, ustrezajo izbrani temi, niso starejši od desetih let ter so prostodostopni in objavljeni v celoti. Rezultati: Končna analiza vsebuje devet najustreznejših člankov na izbrano temo. Izbrani članki so nam podali jasno sliko kakovosti spanja medicinskih sester, ki izvajajo izmensko in nočno delo. Ugotovili smo, da ima večina medicinskih sester slabo kakovost spanja. Spanje je še toliko slabše, kadar so v nočni izmeni. Razprava in sklep: Zaradi slabe kakovosti spanja se med medicinskimi sestrami pogosto pojavljajo nespečnost, zaspanost in utrujenost. Nagnjene so k slabi kakovosti spanja, zlasti tiste, ki izvajajo izmensko in nočno delo. Izbrano področje je premalo raziskano, predvsem pri nas, v Sloveniji. V prihodnje bi se moralo izvesti več raziskav o kakovosti spanja medicinskih sester, da bi se ta lahko izboljšala, posledično pa tudi izvajanje izmenskega in nočnega dela.
Ključne besede: Izmensko delo, nočna izmena dela, vpliv, spanje medicinske sestre
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 91; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (548,84 KB)

6.
Doživljanje smrti pacientov v procesu hospic obravnave: vidik medicinske sestre
Gloria Sapač, 2021, diplomsko delo

Opis: Umiranje vsak človek doživlja drugače. V prvi vrsti to zelo težko sprejemajo svojci, ki so neposredno ob osebi, s katero so medsebojno povezani. Druga skupina so medicinske sestre, ki nudijo zdravstveno nego in oskrbo ob koncu človekovega življenja. Namen zaključnega dela je raziskati, kako medicinske sestre doživljajo smrt pacientov v hospic obravnavi.
Ključne besede: čustveni odziv na smrt, občutki ob umirajočem, doživljanje umiranja, vloga medicinske sestre ob umirajočem
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 55; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

7.
Osveščenost mladih o cerebralni paralizi
Laura Fižolnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Cerebralna paraliza je najpogostejša permanentna oblika invalidnosti med otroki. Osebe z invalidnostjo so velikokrat tarča predsodkov, zato se srečujejo tako z zdravstvenimi izzivi, ki jih prinaša ta oblika invalidnosti, kot s tem, kako jih družba obravnava. Nepoznavanje cerebralne paralize in različni stereotipi povzročajo, da se osebe s cerebralno paralizo izključuje iz družbe, kar pa pri njih povzroča nižanje samozavesti in emocionalne težave. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Raziskavo smo izvedli s pomočjo strukturiranega anketnega vprašalnika. Raziskava je potekala od septembra do decembra. Vprašalnik je izpolnilo 545 anketirancev, starih med 18 in 24 let. Rezultate smo analizirali s pomočjo opisne statistike. Ugotovili smo, da je večina mladih že slišala za cerebralno paralizo, vendar še vedno niso dovolj osveščeni o tej motnji v duševnem razvoju (89 % vprašanih). Rezultati so pokazali, da je mnenje mladih o osebah s cerebralno paralizo razdeljeno in predsodki še prisotni, saj delež mladih še vedno verjame, da bi morali onemogočiti druženje otrok s cerebralno paralizo z vrstniki, ki je nimajo. Potrebna je boljša osveščenost mladih o cerebralni paralizi, saj opažamo napačna prepričanja med njimi. Zdravstveni delavci bomo morali bolje izvajati zdravstveno vzgojo v celotni družbi. Ljudje morajo biti osveščeni s strokovnimi informacijami o otrocih s cerebralno paralizo, saj mladi večino laičnih informacij izvedo drugod. 
Ključne besede: percepcija javnosti, odnos družbe, vloga diplomirane medicinske sestre, Zveza Sonček
Objavljeno: 17.08.2021; Ogledov: 79; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (816,15 KB)

8.
Intervencije medicinskih sester za preprečevanje pooperativnega delirija
David Krel, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Pooperativni delirij predstavlja akutno disfunkcijo možganov v pooperativnem obdobju. Pooperativni delirij je zelo pogost, pojavlja se pri 10‒60 % pacientov, odvisno od vrste operacije. Namen zaključnega dela je bil izpostaviti najpogostejše intervencije medicinskih sester za preprečevanje pooperativnega delirija. Raziskovalne metode: Izvedli smo integrativni pregled znanstvene literature. Literaturo smo glede na vključitvene in izključitvene kriterije, ki smo jih oblikovali iz raziskovalnega vprašanja, iskali v podatkovnih bazah MEDLINE, CINAHL, SAGE in Wiley Online Library. Potek iskanja je prikazan s pomočjo PRISMA diagrama, izvedli smo vsebinsko analizo. Rezultati: V končni pregled smo vključili deset člankov. V sintezi dokazov smo rezultate razdelili v dve podkategoriji: predoperativne in pooperativne intervencije. Najpogostejše intervencije so zgodnja mobilizacija, izobraževanje pacientov, obvladovanje bolečine, zagotavljanje varnega okolja, izboljšanje kvalitete spanja, izogibanje senzoričnih motenj, dodatno izobraževanje medicinskih sester, pomoč in svetovanje pri prehranjevanju, normaliziranje elektrolitov in vnosa tekočin, preprečevanje obstipacije in nepotrebne katetrizacije. Razprava in sklep: Intervencije medicinskih sester za preprečevanje pooperativnega delirija so učinkovite pri zmanjševanju pojavnosti delirija. Zapleti povezani s pooperativnim delirijem predstavljajo finančni problem in višje tveganje za umrljivost, zato je pomembno, da se za preprečevanje pooperativnega delirija dodatno izobrazi medinske sestre o simptomih, dejavnikih tveganja, uporabi ocenjevalnih lestvic ter intervencijah medicinskih sester, ki se s pooperativnim delirijem srečujejo vsak dan.
Ključne besede: pooperativni delirij, preprečevanje, intervencije, medicinske sestre
Objavljeno: 05.05.2021; Ogledov: 231; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (730,42 KB)

9.
Kakovost življenja bolnika z ahalazijo požiralnika po peroralni endoskopski miotomiji
Luka Ulbin, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Ahalazija požiralnika je resna redka motorična motnja požiralnika, ki bolniku bistveno poslabša kvaliteto življenja. Bolezni, z do sedaj poznanimi postopki, ne moremo popolnoma ozdraviti, lahko pa zdravimo oz. lajšamo njene simptome. Peroralna endoskopska miotomija je novejši kirurški poseg za zdravljenje ahalazije požiralnika, ki lahko bistveno izboljša kakovost življenja bolnika. V diplomskem delu želimo predstaviti kakovost življenja pacienta z ahalazijo požiralnika po peroralni endoskopski miotomiji. Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja. Izvedli smo intervju in izdelali študijo primera bolnika z ahalazijo požiralnika, pri katerem se je kot metoda zdravljenja uporabila peroralna endoskopska miotomija. Rezultati: Iz rezultatov je razvidno, da se je bolnikova kakovost življenja po peroralni endoskopski miotomiji bistveno izboljšala. Popolnoma se je izboljšala zmožnost prehranjevanja, posledično so se izboljšali tudi vitalnost, socialno življenje, čustveno in duševno stanje bolnika. Bolnik ni imel več večjih težav z gastroezofagealnim refluksom. Ugotavljamo pa, da kronična oblika bolezni pušča nekatere probleme, ki jih sam poseg ne reši. Razprava in sklep: Peroralna endoskopska miotomija zmanjša oz. ozdravi simptome ahalazije požiralnika, s čimer izboljša kakovost življenja bolnika, vendar ne pozdravi izvora bolezni, zato je pomembno nadaljnje pridobivanje znanja na tem področju. Pomembno je, da so zdravstveni delavci seznanjeni s problematiko ahalazije požiralnika, saj lahko tako bolnik pride do čim hitrejše diagnoze in zdravljenja.
Ključne besede: Disfagija, zdravljenje ahalazije, vloga medicinske sestre, študija primera, negovalni problemi.
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 233; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (490,33 KB)

10.
Percepcija in mnenje medicinskih sester o varni transfuziji krvi in krvnih pripravkov
Esmina Softić, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Transfuzija krvi in krvnih pripravkov je eden pogostejših načinov zdravljenja različnih bolezni in bolezenskih stanj. Je kompleksna intervencija, ki ima lahko številne zaplete in posledice. Transfuzija se pri nas izvaja predvsem v zdravstvenih institucijah na sekundarnem in terciarnem nivoju zdravstvenega varstva in jo izvajajo diplomirane medicinske sestre v multidisciplinarnem sodelovanju z ostalimi izvajalci v verigi postopkov transfuzije. Namen magistrskega dela je raziskati percepcijo in mnenje medicinskih sester o varni transfuziji krvi in krvnih pripravkov. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji s filozofijo pozitivizma. Izvedli smo opazovalno študijo, podatke pa smo zbrali s pomočjo prilagojenega anketnega vprašalnika. Uporabili smo priložnostno vzorčenje. Za analizo podatkov smo uporabili metode deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati: Rezultati so pokazali, da med medicinskimi sestrami, ki pogosto ali vsak dan izvajajo aplikacijo krvnih pripravkov, ni statistično pomembnih razlik v poznavanju protokolov in standardov v povezavi z varno aplikacijo transfuzije (p = 0,448). Ugotovili smo tudi, da je največje zavedanje medicinskih sester o varni transfuziji v fazi poznavanja transfuzijskih reakcij (x ̅ = 4,85; s = 0,200), najmanjše pa v fazi pred transfuzijo (x ̅ = 4,01; s = 0,446). Diskusija in zaključek: Zavedanje medicinskih sester o varni transfuziji krvi in krvnih pripravkov je zelo pomembno. To se doseže predvsem z rednim izobraževanjem in nadgrajevanjem že obstoječega znanja o celotnem procesu transfuzije v vseh fazah.
Ključne besede: transfuzija krvi, komponente krvi, medicinske sestre, zdravstvena nega
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 221; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (625,93 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici