| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 156
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Dolgotrajna kakovost življenja žensk obolelih za rakom dojke
Doroteja Povše, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: V Sloveniji se je petletno preživetje obolelih za rakom dojke povečalo za 3 %, zato je rehabilitacija obolelih usmerjena v izboljšanje kakovosti življenja in ne le podaljšanje življenja. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako pacientke z rakom dojke 5 let ali več po postavitvi diagnoze ocenjujejo kakovost svojega življenja. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Namenski vzorec je zajemal 22 žensk, članic skupine za samopomoč obolelih za rakom dojke. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo opisne statistike. Rezultati: Ugotovili smo, da 72 % žensk 5 let ali več po postavitvi diagnoze rak dojke ocenjuje kakovost svojega življenja boljše kot pred postavitvijo diagnoze. Zaznanih je bilo nekaj negativnih posledic. 54 % jih zelo skrbi, ko zbolijo, 46 % jih spolnost ne zanima preveč, težave s hojo po stopnicah in negotovostjo ima 41 % žensk, 23 % jih ima težave s spominom. Zaznani pa so bili tudi pozitivni rezultati. 82 % jih je mnenja, da odkar so premagale raka dojke, so močne osebe, prav tako jih 82 % navaja, da se lahko zanesejo na svoje bližnje. Samo 9 % jih ima težave s samopodobo. Razprava in sklep: Kljub temu, da v večini ženske po prebolelem raku dojke ocenjujejo kakovost svojega življenja kot dobro, so zaznane težave na posameznih področjih življenja. Potrebno je zavedanje medicinske sestre o pomenu kakovosti življenja za posameznico in vrednotenje kakovosti življenja ter sledenje in celostna rehabilitacija obolelih žensk.
Ključne besede: rak dojke, zdravljenje, preživeli, vloga medicinske sestre, društva za samopomoč
Objavljeno v DKUM: 17.06.2022; Ogledov: 41; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

2.
Zgodnje prepoznavanje pooperativnega delirija pri bolnikih po operaciji na odprtem srcu
Marjana Grager, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Pooperativni delirij je nespecifični organski možganski sindrom, ki se kaže v motnjah zavesti, pozornosti, zaznavanja, mišljenja, čustvovanja in spominjanja. Po operaciji na srcu se lahko razvije v nekaj urah pa do nekaj dni po operaciji. Pri bolnikih se pooperativni delirij po operaciji srca pojavlja med 5 % in 55 %. Namen zaključnega dela je bil izpostaviti pomen zgodnjega prepoznavanja delirija pri bolnikih po operaciji na odprtem srcu. Raziskovalne metode: Opravili smo sistematični pregled in analizo znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev, ki smo jih oblikovali iz raziskovalnega vprašanja, iskali v podatkovnih bazah MEDLINE, CINAHL IN SAGE. Potek iskanja je prikazan s pomočjo PRISMA diagrama. Rezultati: V končni pregled smo vključili 8 člankov. Najpogostejše intervencije za zgodnje prepoznavanje pooperativnega delirija so izobraževanje medicinskih sester in pacientov, opazovanje in ocenitev bolnikov po lestvicah za zgodnje prepoznavanje delirija, vključitev družinskih negovalcev, obvladovanje bolečine, izboljšanje kvalitete spanja, normaliziranje elektrolitov in vnos tekočin ter orientacija bolnikov. Razprava in sklep: Za preprečevanje pooperativnega delirija po operaciji na odprtem srcu so intervencije medicinskih sester za zgodnje prepoznavanje znakov delirija učinkovite. Z razvojem pooperativnega delirija se poveča tveganje za različne zaplete in smrt, podaljša se čas zdravljenja, višji so finančni stroški, zato je izjemno pomembno, da se o prepoznavanju pooperativnega delirija medicinske sestre dodatno izobrazi o dejavnikih tveganja, znakih, uporabi ocenjevalnih lestvic in intervencijah za medicinske sestre, ki se vsakodnevno srečujejo s pooperativnim delirijem po operaciji srca.
Ključne besede: pooperativni delirij, operacija srca, intervencije, medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 26.05.2022; Ogledov: 178; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

3.
Stres in obremenjenost medicinskih sester pri pronaciji bolnika s covid-19 na enoti intenzine terapije
Tanja Kristovič, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: COVID-19 pandemija je prizadela zdravstveno osebje po vsem svetu ter privedla do stresa brez primere zaradi velike obremenitve pri delu. Namen diplomskega dela je raziskati doživljanje stresa medicinskih sester pri pronaciji bolnika s COVID-19 na enoti intenzivne terapije. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo presečno opazovalno študijo. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom. V raziskavo smo vključili 41 izvajalcev zdravstvene nege, ki delajo v COVID-19 enoti oddelka za intenzivno terapijo. Rezultati: Raziskava je pokazala, da je stopnja stresa pri delu z bolniki s COVID-19 srednja do višja, stopnja stresa in obremenitev, ki jih zaposleni na intenzivni terapiji občutijo pri pronaciji bolnikov s COVID-19 pa je zmerna. Anketiranim predstavlja vir stresa strah pred poškodbo bolnika, sledi dvigovanje bolnika, obračanje bolnika, strah pred napako in podlaganje bolnika. Razprava in sklep: Z izboljšanjem delovnih pogojev za medicinske sestre imajo koristi vsi, tako sami zaposleni kot tudi bolniki ter njihovi svojci. Rezultati se posredno kažejo tudi na kakovosti zdravstvene obravnave ter posledično na rezultatih poslovanja institucije.
Ključne besede: stres, obremenjenost, medicinske sestre, pronacija, bolnik s COVID-19
Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 126; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (757,54 KB)

4.
Pomen, razumevanje in doživljanje duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih za demenco, v socialnovarstvenih zavodih
Nataša Mlinar Reljić, 2021, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča: Pomemben vidik celostne zdravstvene nege starejših oseb, obolelih za demenco, v socialnovarstvenih zavodih je zagotavljanje duhovnih potreb. Duhovna oskrba starejših oseb z demenco pomembno vpliva na izboljšanje kognitivnih sposobnosti, opravljanje dnevnih aktivnosti, na samozavest in pomaga pri soočanju z boleznijo. Vloga tima zdravstvene nege in oskrbe pri tem je ključnega pomena, saj mora pravočasno prepoznati in razumeti duhovne potrebe ter jih zadovoljiti. Z doktorsko disertacijo želimo raziskati pomen, razumevanje in doživljanje duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih za demenco, v socialnovarstvenih zavodih. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja z interpretativno hermenevtično fenomenologijo kot metodo raziskavanja. Vzorčenje je bilo namensko in kriterijsko. Uporabili smo triangulacijo podatkov. Podatke smo zbrali z metodo poglobljenih, odprtih individualnih intervjujev in z metodo fokusnih skupin. Zbrane podatke smo analizirali in jih sintetizirali po fenomenološko-hermenevtični metodi. Rezultati: Ugotovitve kažejo, da mora duhovna oskrba temeljiti na spoštovanju, prijaznosti, ljubeznivosti, rahločutnosti, dostojanstvu, empatiji, sočutju, individualni in celostni obravnavi, na poznavanju življenjske zgodbe starejših oseb z demenco in osredotočenosti na majhnih, a zanje pomembnih stvareh. Člani tima zdravstvene nege in oskrbe se pri zagotavljanju duhovne oskrbe srečujejo s številnimi izzivi, da bi zadovoljili duhovne potrebe, med katerimi so najpomembnejše potrebe po iskanju (novega) smisla, povezanosti in pripadnosti. Razprava in zaključek: Na osnovi ugotovitev raziskave oblikovan model celostne duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih z demenco, predstavlja edinstven in poglobljen vpogled v pomen, razumevanje in doživljanje duhovne oskrbe starejših oseb, obolelih za demenco, ki bivajo v socialnovarstvenih zavodih, njihovih svojcev in članov tima zdravstvene nege in oskrbe.
Ključne besede: duhovna oskrba, svojci, dom za starejše, medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 10.01.2022; Ogledov: 420; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

5.
Znanje medicinskih sester o bolečini v enoti intenzivne terapije
Eva Krajnc, 2021, diplomsko delo

Opis: Bolečina predstavlja veliko breme predvsem kritično bolnim bolnikom, ne samo zaradi intenzitete bolečine, temveč tudi zaradi pogoste nezmožnosti izražanja stopnje bolečine. Temeljito znanje in dobra ozaveščenost medicinskih sester sta ključnega pomena pri kakovostnem obvladovanju bolečine. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšno znanje o bolečini imajo medicinske sestre v EIT.
Ključne besede: znanje, bolečina, medicinske sestre, intenzivna enota
Objavljeno v DKUM: 25.10.2021; Ogledov: 457; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (875,09 KB)

6.
Vpliv znanja diplomirane medicinske sestre na kvaliteto zdravljenja v intenzivni terapiji
Martin Maučec, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zdravstvena nega bolnika v enoti intenzivne terapije (EIT) je kompleksna in zapletena ter zahteva od medicinske sestre, ki tam dela, ogromno dodatnih znanj. Namen zaključnega dela je prikazati pomen znanja medicinskih sester in neposreden vpliv njihovega znanja na kakovost zdravljenja bolnikov v EIT. Raziskovalne metode: V zaključnem delu je uporabljena deskriptivna metoda in opravljen pregled znanstvene in strokovne literature s pomočjo metodologije PRISMA. Iskanje literature je potekalo v treh podatkovnih bazah (PubMed, CHINAL, MEDELINE) s pomočjo vključitvenih in izključitvenih meril, na podlagi zastavljenega raziskovalnega vprašanja ter ključnih besed. Rezultati: S pomočjo vsebinske analize literature smo ugotovili, da so v večini člankov in raziskav poročali o pomembnem vplivu znanja medicinskih sester na kakovost zdravljenja v enotah EIT. Diskusija in zaključek: Strokovno znanje medicinskih sester v enoti intenzivne terapije lahko vpliva na kakovost zdravljenja. Ugotovitve lahko smiselno uporabimo za vzpodbujanje dodatnih izobraževanj medicinskih sester v EIT, saj s tem bistveno izboljšamo kakovost zdravljenja tam hospitaliziranih bolnikov.
Ključne besede: kontinuirano izobraževanje medicinskih sester, enota intenzivne terapije (EIT), delo medicinske sestre v EIT, kakovostna oskrba bolnikov, znanje medicinskih sester v EIT
Objavljeno v DKUM: 13.10.2021; Ogledov: 300; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (584,15 KB)

7.
Pojav generalizirane anksiozne motnje med pandemijo Covid-19 pri zdravstvenih delavcih
Besarta Djinaj, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Koronavirusna okužba COVID-19 vključuje respiratorne težave, pri katerih se najpogosteje pojavljajo simptomi suhega kašlja, vročine in utrujenosti. Zaradi hitrega širjenja virusa po svetu je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila stanje pandemije. To je imelo velik vpliv na zdravstvene delavce, saj je razglašeno stanje za njih pomenilo dodatno obremenitev. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti vpliv pandemije COVIDA-19 na razvoj generalizirane anksiozne motnje pri zdravstvenih delavcih. Metode: V okviru zaključnega dela smo izvedli sistematičen pregled, analizo in sintezo literature s področja vpliva pandemije COVIDA-19 na pojavnost generalizirane anksiozne motnje pri zdravstvenih delavcih. Kakovost desetih identificiranih člankov smo ocenili s pomočjo orodja JBI za kritično presojo dokazov. Izvedena je bila tematska analiza ugotovitev. Rezultati: Analizirali smo 10 člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Ugotovljeno je bilo, da je v vseh analiziranih študijah vsaj četrtina zdravstvenih delavcev razvila simptome generalizirane anksiozne motnje. Na osnovi virov smo ugotovili, da se podatki razlikujejo po državah in času nastanka pandemije. Na njen razvoj je vplivalo več dejavnikov tveganja, kot so: mesto dela, strah pred okužbo, stres, pomanjkanje delovne sile, pomanjkanje zaščitne opreme, stigmatizacija ter vpliv socialnodemografskih dejavnikov. Razprava in sklep: Zaznan je porast pojava generalizirane anksiozne motnje med zdravstvenimi delavci. Organizacijska struktura zdravstvenega varstva je zaradi pandemije ogrožena in jo je treba neprestano na novo oblikovati. Zato je potrebno ustrezno vzdrževati delovno silo na ta način, da se ustrezno obravnava duševno zdravje zdravstvenih delavcev v času pandemije.
Ključne besede: mentalno zdravje, medicinske sestre, zdravniki, tesnoba, virus
Objavljeno v DKUM: 17.09.2021; Ogledov: 436; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (561,88 KB)

8.
Stil vodenja, povezan z zdravim delovnim okoljem v zdravstvu
Oleksandr Lukhanin, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Zdravstvene organizacije so zapleteni družbeni sistemi, ki so lahko izredno zahtevni, najpomembnejši dejavnik za uspešno delovanje pa predstavljajo človeški viri. Namen te študije je bil ugotoviti in analizirati, ali obstaja povezava med različnimi stili vodenja in zdravim delovnim okoljem. Metode: Opravljen je bil sistematični pregled literature. Iskanje literature je potekalo junija 2021 po podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, Science Direct in Web of Sciences. Uporabljene so bile naslednje ključne besede v angleškem jeziku: Leadership styles, Healthcare and a healthy work environment. Uporabljen je bil Boolov operator IN in ALI. Iz iskalnega nabora 423 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 10 člankov. Rezultati: Sistematični pregled dokazuje pomen ustreznega stila vodenja v neposrednem odnosu do zdravega delovnega okolja. Oblikovani sta bilo 2 vsebinskih kategorij: (1) pozitivni učinki in (2) negativni učinki na zdravo delovno okolje. Razkrit je bil pozitiven vpliv transformacijskega in transakcijskiegastila vodenja na zdravo delovno okolje, prav tako tudi negativen vpliv laissez-faire vodenja na zdravo delovno okolje. Razprava in sklep: Preučene študije so pokazale neposredno povezavo med stili vodenja in zdravim delovnim okoljem. Za dosego zdravega delovnega okolja je potreben učinkovit slog vodenja, ki upošteva kulturne, verske in druge okoliščine ter okoliščine zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: slogi vodenja, zdravstvo, zdravo delovno okolje, medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 17.09.2021; Ogledov: 444; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

9.
Stil vodenja, povezan s kakovostjo zdravstvenega varstva
Yuliia Lukhanina, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Učinkovito klinično vodenje je bistveno za kakovostno oskrbo, ki zagotavlja varnost in učinkovitost oskrbe. Namen te študije je bil ugotoviti in analizirati, ali obstaja povezava med različnimi stili vodenja in kakovostnim zdravstvenim varstvom. Metode: Opravljen je bil sistematični pregled literature. Iskanje literature je potekalo junija 2021 po podatkovnih bazah PubMed, Science Direct in Web of Sciences. Uporabljene so bile naslednje ključne besede v angleškem jeziku: Leadership styles, Healthcare and a Quality. Uporabljen je bil Boolov operator IN in ALI. Iz iskalnega nabora 5197 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 11 člankov. Rezultati: Rezultat te študije so pokazali, da je bil prevladujoč stil vodenja transformacijski slog. Oblikovani sta bilo 2 vsebinski kategoriji: (1) pozitivni učinki in, (2) škodljivi učinki na kakovost zdravstvenega varstva. Med transformacijskim stilom vodenja in kakovostnim zdravstvenim varstvom obstaja pomemben in pozitiven odnos. Razprava in sklep: Med stili vodenja in kakovostjo zdravstvenega varstva je bilo ugotovljeno neposredno razmerje. Transformacijski, transakcijski in laissez-faire stili vodenja so pomembni, vendar na različne načine vplivajo na kakovost oskrbe.
Ključne besede: slogi vodenja, zdravstveno varstvo, kakovost zdravstvenega varstva, medicinske sestre.
Objavljeno v DKUM: 17.09.2021; Ogledov: 293; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

10.
Vpliv izmenskega in nočnega dela na kvaliteto spanja medicinske sestre
Larisa Žula, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Namen zaključnega dela je bil predstaviti in proučiti, kako izmensko in nočno delo vplivata na kakovost spanja medicinske sestre. Spanje spada med fiziološke funkcije organizma in je zelo pomembno za normalno delovanje celotnega telesa. Izmensko delo je delo, ki omogoča kontinuirano 24-urno dejavnost. K izmenskemu delu prištevamo tudi nočno delo. Tovrstno delo lahko povzroča probleme zaradi premajhne količine potrebnega spanca, kar lahko vodi v slabo kakovost spanja. Metode: Sistematično smo pregledali znanstveno in strokovno literaturo po smernicah PRISMA, s pomočjo orodja Joanna Briggs Institute (JBI) pa je bila izvedena kritična ocena dokazov. V pregled smo vključili naslednje baze: PubMed, ScienceDirect in CINAHL. Članki, na katere smo se omejili, ustrezajo izbrani temi, niso starejši od desetih let ter so prostodostopni in objavljeni v celoti. Rezultati: Končna analiza vsebuje devet najustreznejših člankov na izbrano temo. Izbrani članki so nam podali jasno sliko kakovosti spanja medicinskih sester, ki izvajajo izmensko in nočno delo. Ugotovili smo, da ima večina medicinskih sester slabo kakovost spanja. Spanje je še toliko slabše, kadar so v nočni izmeni. Razprava in sklep: Zaradi slabe kakovosti spanja se med medicinskimi sestrami pogosto pojavljajo nespečnost, zaspanost in utrujenost. Nagnjene so k slabi kakovosti spanja, zlasti tiste, ki izvajajo izmensko in nočno delo. Izbrano področje je premalo raziskano, predvsem pri nas, v Sloveniji. V prihodnje bi se moralo izvesti več raziskav o kakovosti spanja medicinskih sester, da bi se ta lahko izboljšala, posledično pa tudi izvajanje izmenskega in nočnega dela.
Ključne besede: Izmensko delo, nočna izmena dela, vpliv, spanje medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 17.09.2021; Ogledov: 409; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (548,84 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici