| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Neinvazivna tehnologija za diagnostiko atrijske fibrilacije z oscilometrično metodo
Almir Softić, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Nekatere neinvazivne tehnologije oscilometrično izmerjenega krvnega tlaka omogočajo tudi diagnosticiranje atrijske fibrilacije (AF). Namen študije je bil ugotoviti senzitivnost in specifičnot te tehnologije pri mlajših zdravih preiskovancih in pri hospitaliziranih bolnikih. Prav tako smo simulirali napake pri merjenju, ki bi lahko privedle do napačno zaznane AF. Metodologija: Uporabljali smo aparat Microlife, model BP A150. Preiskovancem in bolnikom smo izmerili tlak z aparatom in si beleţili, v katerih primerih pokaţe prisotnost AF. AF smo potrdili ali zavrgli z ustreznimi bolnišničnimi diagnostičnimi metodami. Senzitivnost in specifičnost aparata smo izračunali z diagnostičnim statističnim testom MedCalc. Rezultati: Pri hospitaliziranih bolnikih (n=30) ugotavljamo senzitivnost 100% in specifičnost 100%. Polovica hospitaliziranih bolnikov (n=15) je ţe imela potrjeno AF. Pri mlajših preiskovancih je aparat diagnosticiral samo eno pozitivno meritev, verjetno v epizodi paroksizmalne AF ali normalne fiziološke spremembe ritma. Poznejša diagnostika z EKG je pokazala normalen sinusni ritem, prav tako diagnostika z Microlife aparatom. Simulacije napak pri merjenju se pojavijo glede na dražljaje. Do laţnega izpisa AF nam je uspelo priti le pri potrkavanju s prsti po senzorju. Ugotavljamo, da je aparat primeren za diagnostiko predvsem v bolnišničnem okolju. Diskusija in zaključek: Naprava se je izkazala za uspešno pri zaznavanju AF in ima velik potencial za uporabo pri presejalnih testih.
Ključne besede: oscilometrično merjenje krvnega tlaka, presejalni testi, atrijska fibrilacija, medicinska tehnologija, zaznave motenj srčnega ritma, medicinske naprave, kardiologija
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 665; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

2.
OBVLADOVANJE INTERAKCIJ MED UPORABNIKOM IN PROIZVAJALCEM NAPRAV ZA MEDICINSKE IN KOZMETIČNE NAMENE
Blanka Hercog, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: Varnost naprav je pomembna tako za proizvajalca, kot tudi za uporabnika naprave. Obvladovanje interakcij med uporabnikom in proizvajalcem je ključno za pridobivanje kakovostnega znanja. Nenehen pritok znanja v proizvodno organizacijo za izdelavo in nadgradnjo uporabnih, učinkovitih in varnih naprav pripomore k višji uspešnosti naprav na trgu. S tem proizvajalec pridobiva tržni delež, uporabnik pa varnejše in učinkovitejše naprave, s katerimi lahko boljše opravi svoje delo. Namen raziskave je raziskati vpliv različnih interakcij med uporabnikom in proizvajalcem na varnost naprav. Najprej je predstavljeno teoretično ozadje, nato sledijo teoretične osnove in raziskovalne vrzeli, kjer smo največji poudarek pri pregledu literature namenili interakcijam med uporabnikom in proizvajalcem. Raziskovalni okvir smo razvili na osnovi pregledane literature in ugotovljenih vrzeli ter postavili teoretični raziskovalni model. V njem smo predstavili tri konstrukte Interakcija med uporabnikom in proizvajalcem, Varnost naprav in Informiranje uporabnika. Vsakega od konstruktov smo razdelili na več dimenzij, saj smo predvidevali, da je vpliv posameznih dimenzij različen. V nadaljevanju smo postavili raziskovalna vprašanja in hipoteze. Predstavili smo raziskovalne metode in postopek zbiranja podatkov za empirično raziskavo. Za izvedbo raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, kjer so sodelovali uporabniki naprav za medicinske in kozmetične namene. V obdelavo podatkov je bilo vključenih 186 ustrezno izpolnjenih anketnih vprašalnikov (169 iz Slovenije in 17 iz tujine). Z linearno regresijo smo ugotovili statistično značilno in pozitivno povezanost med dimenzijami konstrukta Interakcija med uporabnikom in proizvajalcem in dimenzijami konstrukta Varnost naprav. Poleg tega smo z izračunom moderacije dobili dva moderatorja - dimenziji konstrukta »Informiranje uporabnika«, ki vplivata na povezavo med neodvisno in odvisno spremenljivko. Ugotovili smo, da je »Dodatno usposabljanje« pomembno za višjo varnost naprav, prav tako »Branje navodil za vzdrževanje naprav in varnostnih opozoril«. Slednji poleg tega, da v povezavi nastopa kot moderator, nastopi še kot mediator za štiri povezave med neodvisno in odvisno spremenljivko. Poleg metode linearne regresije smo za potrditev modela uporabili še metodo PLS-PM (Partial Least Squares Path Modeling). Z njo smo preverili ustreznost vključenosti posameznih faktorjev oziroma dimenzij v latentno spremenljivko (konstrukt). Z metodo PLS-PM smo potrdili, da so v konstrukt »Interakcija med uporabnikom in proizvajalcem« vključene dimenzije: sodelovanje med uporabnikom in razvojnim oddelkom, sodelovanje na področju uporabnosti naprav, sodelovanje med uporabnikom in servisnim oddelkom in sodelovanje na področju zadovoljstva uporabnikov. V konstrukt »Varnost naprav« pa so vključene dimenzije: izmenjava informacij glede delovanja naprav, izmenjava mnenj in rezultatov terapij, obveščanje o tveganjih in obveščanje o stranskih učinkih. Slednja dimenzija je bila dodana v končen model na podlagi izračuna po metodi PLS-PM. V model, narejen z metodo linearne regresije, omenjena dimenzija na podlagi izračunov ni bila vključena. Če primerjamo model zgrajen s pomočjo metode linearne regresije in metode PLS-PM, vidimo, da smo s slednjo pridobili dodaten vpogled v predhodne rezultate, saj smo v izračune zajeli vse faktorje, ki opredeljujejo posamezne dimenzije. Končen model, ki je bil zgrajen z metodo linearne regresije in model, ki je bil narejen z metodo PLS-PM se v določenih dimenzijah razlikujeta: v dimenziji »Sodelovanje na področju dodatnih izobraževanj« pri neodvisni spremenljivki in pri odvisni spremenljivki v dveh dimenzijah »Upoštevanje navodil za vzdrževanje naprav in varnostnih opozoril« in »Prepoznavanje okvar na napravi« ter dodali eno – »Obveščanje o stranskih učinkih«. V nadaljevanju smo s t-testi iskali razlike med uporabniki z izobrazbo kozmetične smeri in izobrazbo zdravstvene smeri, a večjih in v
Ključne besede: Interakcije med uporabnikom in proizvajalcem, varnost naprav, medicinske naprave, kozmetične naprave, management kakovosti
Objavljeno: 10.11.2017; Ogledov: 981; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (5,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici