| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 784
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
ZDRAVSTVENO-VZGOJNO DELO MEDICINSKE SESTRE PRI BOLNIKU S POŠKODBO HRBTENICE
JELENA ČUBRA, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pomen, kompleksnost in specifičnost zdravstveno-vzgojnega dela medicinske sestre pri bolniku s poškodbo hrbtenice ter pomebno vlogo tega v procesu zdravljenja in rehabilitacije.
Ključne besede: hrbtenica, bolnik, poškodba, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 24.12.2009; Ogledov: 3206; Prenosov: 685
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

82.
Depresivna motnja ob smrti otroka med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu
Nika Bajc, 2009, diplomsko delo

Opis: O smrti ne govorimo radi, ob njej nam je neprijetno. Ob smrti otroka med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu pa ostanemo brez besed. V slovenskem prostoru ni veliko literature, ki bi lahko bila v oporo tako žalujočim staršem kot zdravstvenim delavcem in to predstavlja velik problem. Neustrezno izražena žalost, zapiranje vase, umik, nezainteresiranost in neustrezen odziv zdravstvenih delavcev, vse to lahko povzroči razvoj depresivne motnje pri materi, ki je doživela smrt svojega težko pričakovanega otroka. Diplomsko delo predstavlja rezultate raziskave, ki temelji na kvantitativni metodologiji z uporabo strukturiranega anketnega vprašalnika. Z njim opredeljujemo vlogo zdravstvenega tima v Psihiatrični kliniki Ljubljana in na Oddelku za psihiatrijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Rezultati raziskave so pokazali, da se zdravstveni delavci v obeh ustanovah srečujejo s pacientkami z depresivno motnjo ob smrti otroka med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu. Anketiranci so v veliki meri mnenja, da si v času šolanja niso pridobili dovolj znanja, kako pristopiti in delovati v takšnih situacijah. Po večletnih delovnih izkušnjah ter z dobro organizacijo dela na oddelku medicinskim sestram delo s pacientkami z depresivno motnjo ob smrti otroka med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu ne predstavlja večjih obremenitev in ne vzbuja večjih negativnih osebnih doživetij.
Ključne besede: splav, mrtvorojenost, zgodnja smrt novorojenčka, smrt otroka, žalovanje, depresivna motnja, medicinska sestra.
Objavljeno: 15.02.2010; Ogledov: 2821; Prenosov: 534
.pdf Celotno besedilo (685,63 KB)

83.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA S SRČNIM POPUŠČANJEM NA DOMU
Renata Žagar, 2010, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljeno srčno popuščanje, dejavniki tveganja in zdravstvena nega. Srčno popuščanje je v razvitem svetu velik medicinski problem in je med boleznimi srca in ožilja edino bolezensko stanje, ki narašča po pojavnosti in po pogostosti. Srčno popuščanje je prisotno približno pri vsakem tretjem starostniku. Empirični del naloge opredeljuje študijo primera, v katero smo vključili 78-letnega moškega, ki je zbolel za srčno popuščanje, in njegove svojce, s katerimi smo izvedli intervju. Uporabili smo teoretično podlago tipologije vzorcev funkcionalnega zdravja po avtorici Marjory Gordon. Pridobljene podatke smo analizirali z uporabo problemskega pristopa k reševanju negovalnih problemov. Ugotovljene negovalne diagnoze smo razvrstili po posameznih vzorcih in izdelali načrt zdravstvene nege. Z raziskavo smo ugotovili, da pacient lahko živi kakovostno v svojem domačem okolju ob ustrezni podpori svojcev in rednem spremljanju njegovega zdravstvenega stanja v sodelovanju z zdravniki in z drugimi zdravstvenimi delavci. V raziskavi smo poudarili pomen vloge medicinske sestre glede zdravstveno-vzgojnih aktivnosti pri delu s pacientom in svojci. Pri tem je pomembna podpora posameznika pri vzpostavljanju zdravega življenjskega sloga, obvladovanje bolezni, samoopazovanje. Ob pomoči medicinske sestre pacient vse bolj prevzame odgovornost za lastno zdravje, saj mu ta pomaga pri oblikovanju kritičnega odnosa do bolezni in zdravja kot pomembne vrednote.
Ključne besede: Ključne besede: pacient, zdravstvena nega, srčno popuščanje, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 4347; Prenosov: 1110
.pdf Celotno besedilo (274,63 KB)

84.
Bakterijske okužbe in zastrupitve s hrano
Zala Ferk, 2010, diplomsko delo

Opis: Živila so poleg zdravstvenih tegob in ob težavah, povezanih z okoljem, glavna skrb današnjega človeka in verjeti je, da bo tako tudi v prihodnosti. V diplomskem delu z naslovom Bakterijske okužbe in zastrupitve s hrano so predstavljeni dejavniki tveganja za okužbo z živili, glavni bakterijski povzročitelji, epidemiološke značilnosti okužb v Sloveniji ter možnosti njihovega preprečevanja in nadzora. Predstavljene so tudi naloge medicinske sestre pri preprečevanju okužb in zastrupitev s hrano, kajti v večini so ljudje premalo osveščeni o nevarnostih, ki jim pretijo ob nepravilnem rokovanju z živili. Medicinska sestra lahko z izobraževanjem in osveščanjem posameznika ter širše družbe prispeva k prepoznavi te nevarnosti. V poglavju epidemiološki podatki o okužbah in zastrupitvah s hrano smo z analizo in interpretacijo iz primarnih in sekundarnih virov v tabelah in grafikonih predstavili zbrane in obdelane podatke o zastrupitvah in okužbah s hrano v Republiki Sloveniji za obdobje petih let (2003—2007). Ugotoviti smo želeli, katere bakterije največkrat povzročajo okužbe in zastrupitve s hrano ter kakšen je njihov delež med vsemi prijavljenimi primeri. Zanimalo pa nas je tudi, ali se je število prijavljenih primerov okužb in zastrupitev s hrano v obdobju petih letih kaj spreminjalo. Iz analize podatkov smo ugotovili, da je najpogostejši bakterijski povzročitelj črevesnih okužb Salmonela, ter ugotovili, da se je število prijav le-teh od leta 2003 do leta 2007 zmanjšalo. Glede prijavljenih vseh nalezljivih črevesnih bolezni pa smo ugotovili, da se stanje v tem obdobju ni pomembno spremenilo, upadlo je le število prijavljenih bakterijskih črevesnih okužb.
Ključne besede: mikroorganizmi, bakterije, okužba, zastrupitev, hrana, medicinska sestra.
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 4670; Prenosov: 856
.pdf Celotno besedilo (360,66 KB)

85.
Zdravstvena nega starostnika z motnjami strjevanja krvi
Martina Gjergjek, 2010, diplomsko delo

Opis: Motnje hemostaze vodijo do prepočasnega strjevanja krvi in s tem do nastanka strdkov v žilah. Za preprečevanja in zdravljenje trombemboličnih zapletov uporabljamo zdravila, ki zmanjšujejo strjevanje krvi. Diplomsko delo predstavlja starostnika z motnjami strjevanja krvi. V teoretičnem delu smo predstavili starostnika, motnje strjevanja krvi ter varno obravnavo starostnikov v antikoagulantni ambulanti s poudarkom na zdravstveni vzgoji starostnikov. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati ankete, ki je bila izvedena v Splošni bolnišnici Murska Sobota v antikoagulantni ambulanti v letu 2009 med starostniki. Podatke smo zbrali s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Vprašalnik je vseboval 15 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 35 starostnikov. Želeli smo ugotoviti najpogostejše motnje strjevanja krvi pri starostniku. Ugotovili smo, da je najpogostejša motnja venska tromboza. Prav tako so rezultati raziskave pokazali, da je večina starostnikov poučena o svoji bolezni, da poznajo delovanje zdravila proti strjevanju krvi in stranskih učinkih. Ugotovili smo tudi, da največ informacij o svoji bolezni pridobijo od medicinske sestre.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, medicinska sestra, starostnik, motnje strjevanja krvi
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 3832; Prenosov: 406
.pdf Celotno besedilo (3,45 MB)

86.
Razširjenost in izvajanje ukrepov za preprečevanje zoonoz v Sloveniji
Emina Reisman, 2010, diplomsko delo

Opis: Vloga medicinske sestre pri izvajanju preventive pred zoonozami je bil izziv za izdelavo diplomskega dela. Opisali smo številne naloge, ki jih medicinska sestra opravi v okviru cepljenja pred nalezljivimi boleznimi, ki jih povzročajo zoonoze in v okviru zdravstvene vzgoje z upoštevanjem potreb posameznika. Zoonoze so bolezni živali, ki se lahko prenašajo na človeka preko fecesa, mesa, mleka, jajc in ostalih izločkov. Boj zoper zoonoze terja poleg zdravljenja bolezni še posebne obsežne ukrepe pri zatiranju teh bolezni. Najučinkovitejši preventivni ukrep pred zoonozami je vsekakor cepljenje. Cepljenje (vakcinacija) je poseg v človekov organizem, s katerim z vnašanjem antigena v telo sprožimo tvorbo protiteles proti določeni nalezljivi bolezni. Je najučinkovitejši ukrep za preprečevanje, obvladovanje in zatiranje bolezni. V Sloveniji je cepljenje obvezno in se sistematično in kontinuirano izvaja v skladu s predpisano zakonodajo. V diplomskem delu smo predstavili vlogo medicinske sestre pri izvajanju ukrepov za preprečevanje zoonoz v Sloveniji. Prav tako smo preučili izbrane zoonoze, ki se pri nas najpogosteje pojavljajo, za pet letno obdobje. Te bolezni, ki jih povzročajo zoonoze, so steklina, tetanus, leptospiroza in vročica q. Dobljene rezultate smo preučili in grafično prikazali. Rezultati raziskave so pokazali, da so nekatere zoonoze še vedno v porastu. Pogostost pojavljanja je zelo različna glede na posamezno bolezen in posamezno območje po Sloveniji. Tetanus se najpogosteje pojavlja na območju Celja, leptospiroza na območju Murske Sobote, Ljubljana pa izstopa po pojavljanju vročice q.
Ključne besede: zoonoze, nalezljive bolezni, zdravstvena vzgoja, cepljenje, medicinska sestra
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 2313; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (767,07 KB)

87.
Doživljanje stresa medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v zdravstvenem domu in v bolnišnici
Lara Fidler, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili stres (simptomi, faze in viri stresa, opisane so značilnosti negativnega in pozitivnega stresa, posledice stresa, stres na delovnem mestu in premagovanje stresa). Osredotočili smo se tudi na stres pri medicinskih sestrah. Uporabili smo analitični pristop s študijem domače in tuje literature ter uporabo elektronskih virov. Za zbiranje podatkov in obstoječega stanja smo kot instrument raziskovanja uporabili anketo, ki je obsegala vprašanja o doživljanju stresa medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v Zdravstvenem domu Velenje in v Splošni bolnišnici Celje, v mesecu juliju in v avgustu 2009. Vprašalnik je bil zaprtega tipa, razdeljen med 40 naključno izbranih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v obeh zavodih. Dobljene rezultate smo preučili in grafično prikazali. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako intenzivno doživljajo stres medicinske sestre in zdravstveni tehniki v zdravstvenem domu in v bolnišnici, hkrati pa ugotoviti najpogostejše dejavnike in vzroke, ki privedejo do stresnih situacij, jih primerjati z ugotovitvami, ki jih navaja literatura in prikazati smernice za preprečevanje oziroma zmanjševanje stresnih situacij na delovnem mestu. Ugotovili smo, da je vzrok za nastanek stresa v zdravstvenem domu v največji meri delo z ljudmi in narava dela. V bolnišnici pa je vzrok za stres odgovorno in izmensko delo. V zdravstvenem domu kot v bolnišnici, pa so mnenja, da je delovna zasedenost negovalnega tima neustrezna in da je delo preobremenjujoče in se mu zaradi tega ne morejo dovolj posvetiti. Stres se pri medicinskih sestrah in zdravstvenih tehnikih v zdravstvenem domu največkrat kaže kot povečana občutljivost, občutek pritiska, pretirano delo, občutek napetosti in tesnobe. V bolnišnici pa občutijo stres v obliki povečane občutljivosti, želja po menjavi delovnega mesta, slabi medsebojni odnosi in pretirano delo. Na delu pa najpogosteje občutijo bolečine v hrbtenici.
Ključne besede: stres, doživljanje stresa, medicinska sestra, zdravstveni tehnik, izgorevanje.
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 4115; Prenosov: 920
.pdf Celotno besedilo (603,08 KB)

88.
Prehranjevanje pacienta v intenzivni terapiji
Klaudija Cimbola, 2010, diplomsko delo

Opis: Prehranjevanje pacienta je zelo pomembna življenjska aktivnost, ki jo moramo izvajati pri vsakem pacientu, ki je sprejet v intenzivno terapijo. V diplomskem delu je predstavljeno prehranjevanje pacienta v intenzivni terapiji, naloge medicinske sestre pri poznavanju načinov hranjenja, indikacij in zapletov v intenzivni terapiji. Cilji diplomske naloge so: predstaviti prehranjevanje pacienta v intenzivni terapiji (enteralno-hranjenje preko nasogastrične sonde; parenteralno-hranjenje preko intravenoznega kanal, preko žile, če odpovejo prebavila; per os-hranjenje preko ustne votline, vendar se tako hranjenje izvaja le pri pacientih, ki imajo dobro ohranjen požiralni refleks, ki ga preverimo s testom požiranja); ugotoviti v kolikšni meri medicinske sestre in zdravstveni tehniki upoštevajo standarde aktivnosti zdravstvene nege v zvezi z različnimi vrstami in način prehranjevanja pacienta v intenzivni terapiji, prikazati zaplete hranjenja per os, enteralnega in parenteralnega prehranjevanja; ugotoviti vpliv učinkovitega načrtovanja prehranjevanja na hitrejše okrevanje pacienta v intenzivni terapiji. Raziskava je pokazala, da 57% anketiranih medicinskih sester pacientom razložijo postopek dela, ko se spomnijo. Vsem 100% anketiranim se zdi pomembno, da ocenimo stanje prehranjenosti pacienta preden ga začnemo hraniti ter 67% anketiranih je mnenja, da učinkovito prehranjevanje pacientov vpliva na hitrejše okrevanje. Menimo, da medicinske sestre s krajšo delovno dobo izražajo večjo potrebo po dodatnih znanjih, ker nimajo še toliko izkušenj ali pa so šele na začetku nabiranja svojih izkušenj. Hranjenje pacienta v intenzivni terapiji zahteva veliko znanja, sposobnosti in strokovnosti od medicinske sestre.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE Pacient, enteralna prehrana, parenteralna prehrana, hranjenje per os, intenzivna terapija, medicinska sestra
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 4204; Prenosov: 1328
.pdf Celotno besedilo (987,94 KB)

89.
Osveščenost starejših ljudi o posledicah povišanega krvnega tlaka
Monika Tominc, 2010, diplomsko delo

Opis: Visok krvni tlak je prevladujoča kronična bolezen, predvsem pri starejših ljudeh in s sabo prinaša precej nevarnosti, saj je dejavnik tveganja za nastanek drugih bolezni srca in ožilja ter prezgodnjo umrljivost. V diplomskem delu smo opisali značilnosti staranja, krvni tlak in njegovo merjenje, v nadaljevanju pa podrobneje predstavili visok krvni tlak, njegove bolezenske znake in vzroke, posledice in zdravljenje visokega krvnega tlaka. Poudarili smo zdravstveno vzgojo in vlogo medicinske sestre v prizadevanju za izboljšanje osveščenosti o povišanem krvnem tlaku in tudi pomen izboljšanja zavzetosti za zdravljenje. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki je bila izvedena meseca maja 2009 s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika med petdesetimi naključno izbranimi starostniki v Zdravstveni postaji Majšperk. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako so starejši ljudje informirani o visokem krvnem tlaku, o njegovih posledicah in ali si starejši ljudje prizadevajo za zdrav in kakovosten način življenja. Rezultati raziskave so pokazali, da so starejši ljudje o visokem krvnem tlaku bolje osveščeni kot pa smo predvidevali, vendar si kljub temu želijo pridobiti še več informacij o povišanem krvnem tlaku in kakovostnejšem življenju z njim.
Ključne besede: starostnik, povišan krvni tlak, posledice povišanega krvnega tlaka, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 2260; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

90.
Vloga medicinske sestre pri reševanju težav študentskih družin
Katja Oberš, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena vloga in pomen družine v sodobni slovenski družbi, spremembe družinskega življenja, prehodi v odraslost in podaljševanje mladosti. Poudarek je na študentskih družinah, njihovih pravicah in težavah. Predstavljeno je tudi zdravstveno — vzgojno delo medicinske sestre pri sodelovanju s študentskimi družinami in njena nepogrešljiva vloga pri pomoči tem družinam. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena v letu 2009 med medicinskimi sestrami, zaposlenimi v dispanzerju za ženske in patronažni dejavnosti. Ugotavljali smo, ali so medicinske sestre dovolj strokovno usposobljene za svetovanje študentskim družinam, ali poznajo njihove pravice ter s kakšnimi problemi se srečujejo. Ugotovili smo, da medicinske sestre, ki sodelujejo s študentskimi družinami, nimajo dovolj ustreznega znanja, da bi jim lahko svetovale, tako o njihovih pravicah, kot tudi o tem, kdo je ustrezen naslov za njihove težave. Prav tako pa si želijo več znanja o tej problematiki, saj število študentskih družin v Sloveniji narašča.
Ključne besede: Ključne besede: družina, študenti, starševstvo, medicinska sestra, postmodernost.
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 1567; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (540,33 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici