81. Poznavanje in uporaba probiotikov, prebiotikov in sinbiotikov pri uporabnikih spletnega omrežjaKristina Martinović, 2021, magistrsko delo Opis: Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki v ustreznih količinah delujejo koristno na zdravje gostitelja. Stimulacijo razvoja probiotičnih mikroorganizmov lahko pripišemo prebiotikom. Koncept sinbiotikov je kombinirati probiotike in prebiotike. V magistrskem delu smo želeli ugotoviti poznavanje in uporabo probiotikov, prebiotikov in sinbiotikov med uporabniki spletnega omrežja. Raziskava zaključnega dela je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Uporabljena je bila pozitivistična filozofija. V empiričnem delu smo naredili raziskavo s pomočjo prevedenega anketnega vprašalnika, ki je bil s pomočjo spletne ankete 1KA in socialnega omrežja Facebook razdeljen med javnost. Pridobljene podatke smo statistično uredili in analizirali (Microsoft Word 2010, Microsoft Excel 2010, IBM SPSS Statistic 25.0). Uporabljeni testi so bili Cramerjev koeficient korelacije, T-test, Hi-kvadrat test in bionomski test. Ugotovili smo, da sta poznavanje in uporaba probiotikov, prebiotikov in sinbiotikov med uporabniki spletnega omrežja zelo dobra. Uporaba probiotikov, prebiotikov in sinbiotikov je v našem prostoru večja kot v predhodno opravljeni raziskavi. Odkrili smo, da stopnja izobrazbe in starost ne vplivata na uporabo le-teh. Signifikantna razlika je obstajala pri seznanjenosti s probiotiki, prebiotiki in sinbiotiki glede na starost. Starejši anketiranci so slabše seznanjeni s probiotiki, prebiotiki in sinbiotiki, kar odkrivajo tudi predhodne raziskave. Raziskava kaže, da bi anketiranci želeli uporabljati probiotike, kadar se jim predstavi njihovo delovanje in učinek na zdravje. Ustrezno znanje zdravstvenih delavcev je ključno, saj se vprašanja o ustreznih prehranskih dopolnilih, kamor sodijo probiotiki, prebiotiki in sinbiotiki, naslovijo na nas. Facebook se je izkazal kot dober pripomoček pri pridobivanju podatkov raziskave.
Ključne besede: Facebook, raziskovanje, mikroorganizmi, znanje, zdravje, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 10.02.2021; Ogledov: 1140; Prenosov: 156
 Celotno besedilo (1,04 MB) |
82. Uporaba metode REBA pri ergonomskem ocenjevanju dela medicinske sestreTara Šimac, 2020, diplomsko delo Opis: Uvod: V diplomskem delu smo obravnavali ergonomsko metodo REBA, za analizo delovnega mesta medicinske sestre. Naš namen je bil prikazati uporabnost ergonomske metode REBA – pri ocenjevanju dela medicinske sestre v klinični praksi. Naš cilj je bil analiziranje delovnega mesta medicinske sestre z omenjeno metodo ter ugotavljanje uporabnosti le-te v klinični praksi.
Metode: Pri opazovanju dela medicinskih sester, smo uporabili strukturiran anketni vprašalnik in strukturirano opazovalno metodo REBA. Z ergonomsko metodo smo želeli oceniti delo medicinske sestre.
Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da je pri delu medicinskih sester najbolj obremenjen del telesa – spodnji del rok. Ugotovili smo, da so tehniki zdravstvene nege najbolj podvrženi ergonomskim nepravilnostim. Lahko potrdimo, da je ergonomska metoda REBA uporabna za ocenjevanje v klinični praksi.
Razprava in sklep: Priporočamo več raziskav z ergonomsko metodo REBA v klinični praksi. Rezultati bi bili v pomoč pri ukrepih preprečevanja mišično-skeletnih obolenj zaradi nepravilne drže medicinskih sester. Zdravstvene ustanove bi morale medicinskim sestram zagotoviti ergonomske pripomočke, za lažje premikanje pacientov ter izvajanje negovalnih intervencij.
Ključne besede: metoda REBA, ergonomija, medicinska sestra, klinična praksa
Objavljeno v DKUM: 03.12.2020; Ogledov: 1226; Prenosov: 501
Celotno besedilo (1003,83 KB) |
83. Vpliv uporabe prepovedanih drog na razvoj psihotične motnje pri mladostnikuSara Kunčnik, 2020, diplomsko delo Opis: Povzetek
Izhodišča: Med mladimi je povečana uporaba prepovedanih substanc, ki lahko vplivajo na razvoj psihotične motnje. V diplomskem delu smo ugotavljali tveganje za nastanek psihotične motnje, ki ga predstavlja uživanje prepovedanih drog pri mladih.
Raziskovalne metode: Uporabili smo kvalitativno metodo sistematičnega pregleda in sintezo ter analize domače ter tuje znanstvene in strokovne literature. Podatke smo opisno predstavili.
Rezultati: Rezultati kažejo, da uporaba prepovedanih drog pomembno vpliva na razvoj psihotične motnje pri mladostnikih, vendar ni potreben, niti zadostni dejavnik. Največja tveganja, predvsem zaradi razširjenosti uporabe, predstavljata alkohol in kanabis, manjša in vendar ne zanemarljiva pa tudi stimulansi, halucinogeni, sedativi in druge substance. Negativni učinek uživanja psihoaktivnih snovi na razvoj in potek psihotičnih motenj potrjujejo vse študije. Neposredno so z uživanjem drog povezane psihotične motnje uživanja psihoaktivnih substanc, vendar se učinek uživanja drog kaže tudi pri motnjah, ki niso neposredno posledica uživanja psihoaktivnih substanc.
Diskusija in zaključek: V prihodnje bi bilo smiselno raziskovati različne psihotične motnje ter jih bolje diferencirati, saj gre za zelo heterogeno množico psihiatričnih motenj. Medicinska sestra z informiranjem mladostnika in družine o učinku prepovedanih drog na razvoj in potek psihotičnih motnje pripomore k ozaveščenosti in s tem k zmanjševanju tveganj za negativne učinke zaradi uporabe drog na razvoj psihotičnih motenj.
Ključne besede: mladostništvo, zloraba drog, psihoza, zdravstvena obravnava, zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 01.12.2020; Ogledov: 1026; Prenosov: 207
Celotno besedilo (1,11 MB) |
84. Neobvezno cepljenje predšolskih otrokJanja Šmigoc, 2020, diplomsko delo Opis: Pomembno vlogo pri cepljenju predšolskih otrok ima medicinska sestra, saj ima prav ona prvi stik s starši v otroški posvetovalnici. Starši vse več berejo, se posvetujejo z drugimi starši, prijatelji in sorodniki ter pridobivajo informacije, zato je zelo pomembno, da jim medicinska sestra razloži pomen neobveznega cepljenja. Z raziskavo smo ugotavljali ozaveščenost staršev o neobveznem cepljenju in ali bi se starši odločili za neobvezno cepljenje, če to ne bi bilo plačljivo.
Ključne besede: Medicinska sestra, predšolski otroci, neobvezno cepljenje, neželeni stranski učinki, otroški dispanzer.
Objavljeno v DKUM: 01.12.2020; Ogledov: 1148; Prenosov: 139
Celotno besedilo (776,31 KB) |
85. Ukrepi za preprečevanje respiratornih okužb pri pacientih s traheostomoSara Zajc, 2020, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Traheostoma je kirurško narejena odprtina na vratu, ki pacientom omogoča dihanje, ker pa odprtina ni zaščitena, lahko zrak prosto vstopa brez, da bi bil predhodno ogret, navlažen in očiščen. Prav zato so pacienti s traheostomo bolj dovzetni za respiratorne okužbe, ki so na prvem mestu po pogostosti in predstavljajo precejšen izziv za zdravljenje. Naš namen je ugotoviti, kako uspešno pacienti vnašajo svoje znanje o ukrepih v prakso in, ali upoštevanje ukrepov s sabo prinaša tudi manjšo obolevnost za respiratornimi okužbami.
Metode: Zaključno delo temelji na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Izvedena je bila raziskava na temo poznavanja in upoštevanja ukrepov ter morebitne obolevnosti za respiratornimi okužbami pri pacientih s traheostomo. Kot inštrument raziskovanja je bila uporabljena anketa, ki smo jo sestavili sami na osnovi pregleda znanstvene literature. Podatke smo analizirali in predstavili s pomočjo grafov in tabel.
Rezultati: Za respiratorno okužbo je v času narejene traheostome obolelo že 41,8 % pacientov. Anketiranci so imeli v povprečju največ težav z obilo izločka (PV = 1,96) in s kašljem (PV = 1,96). S temi težavami smo povezali tudi pomanjkanje znanja aspiracije in primanjkljaj v metodah vlaženja zraka. Izračunali smo, da jih 59,6 % ukrepov ne pozna dovolj dobro. Kar 74,1 % si želi več dodatnega znanja in gradiv na temo respiratornih okužb in preventivnih ukrepov za preprečevanje le-teh.
Razprava in sklep: Bolj bi bilo potrebno raziskati obolevnost za respiratornimi okužbami pri pacientih s traheostomo. Potrebna bi bila tudi dodatna izobraževanja medicinskih sester.
Ključne besede: pacienti s traheostomo, ukrepi za preprečevanje respiratornih okužb, respiratorne okužbe, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 30.10.2020; Ogledov: 1016; Prenosov: 157
Celotno besedilo (687,05 KB) |
86. Usposobljenost zdravstvenih delavcev za delo z agresivnim psihiatričnim pacientomSara Jeromel, 2020, diplomsko delo Opis: Uvod: Agresivni in nasilni pacienti so v psihiatričnih bolnišnicah prisotni, zato mora biti zdravstveni delavec strokovno dobro podkovan za soočanje z njimi. Namen zaključnega dela je ugotoviti, ali so zdravstveni delavci usposobljeni za soočanje z agresivnim psihiatričnim pacientom.
Metode: Uporabljeni sta bili deskriptivna in kvantitativna metodologija dela. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo tehnike anketiranja. Pri anketiranju je sodelovalo 21 zaposlenih v eni psihiatrični bolnišnici. Rezultati so prikazani grafično in opisno.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da 81 % anketiranih na začetku poklicne poti ni bilo usposobljenih za soočanje z agresivnim pacientom, trenutno se neizkušene se vedno počuti 52,4 % anketiranih. 85,7 % zaposlenih si trenutno želi dodatnega usposabljanja. Zdravstveni delavci pri nas in drugod po svetu nimajo dovolj ustreznega znanja in spretnosti za soočanje z agresivnim pacientom.
Razprava: Kljub temu da se skoraj polovica anketiranih počuti dovolj podkovane z znanjem o ukrepanju ob agresivnem izbruhu pacienta, vemo, da ni znanja nikoli preveč. Neznanje in neizkušenost zaposlenih sta resen problem, ki zaposlenega potisneta v življenjsko nevarne situacije, ker le ta ne zna pravilno ukrepati ob pojavu dogodka, ki vključuje agresivnega in nasilnega pacienta.
Ključne besede: duševna motnja, nasilen pacient, medicinska sestra, sposobnost
Objavljeno v DKUM: 07.10.2020; Ogledov: 851; Prenosov: 85
Celotno besedilo (530,50 KB) |
87. Intervencije za zmanjševanje posttravmatske stresne motnje po zdravljenju na enoti intenzivne terapijeClarisa Kuzma, 2020, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Kritično bolni pacienti se po odpustu iz enote intenzivne terapije srečujejo s številnimi spremembami kognitivnih in psiholoških funkcij. Po izpostavljeni travmi pacienti lahko razvijejo posttravmatski stresni sindrom, ki slabi njihovo kakovost življenja. Z izvajanjem zgodnje rehabilitacije in multidisciplinarnim pristopom lahko izboljšamo kakovost življenja pacientov po odpustu in preprečimo ali obvladamo razvoj posttravmatskega stresnega sindroma. Namen diplomskega dela je predstaviti intervencije v enoti intenzivne terapije, ki pripomorejo k manjši pojavnosti posttravmatskega stresnega sindroma.
Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili metodo pregleda, analize in sinteze domače in strokovne literature. Uporabili smo deskriptivno metodo s pregledom naslednjih podatkovnih baz: PubMed, SageJournal, ScienceDirect. S PRISMA diagramom smo prikazali iskalno strategijo.
Rezultati: S preprostimi intervencijami v času zdravljenja lahko pospešimo okrevanje pacienta in preprečimo razvoj posttravmatskega stresnega sindroma. Ugotavljamo, da intervencije vključujejo uporabo dnevnika, nadzor nad globino sedacije, psihoedukacijo in zgodnjo mobilizacijo. Potrebne so nadaljnje raziskave, ki bi natančneje opredelile vpliv posameznih intervencij na izboljšanje okrevanja in specifične dejavnike, ki vodijo v razvoj posttravmatskega stresnega sindroma.
Diskusija in zaključek: Dokazana je učinkovitost določenih intervencij, kot so uporaba dnevnika v času zdravljenja, zgodnja mobilizacija, nadzor nad globino sedacije z vsakodnevnimi prekinitvami, vključenost družinskih članov in obvladovanje razvoja delirija.
Ključne besede: posttravmatski stresni sindrom, enota intenzivne terapije, medicinska sestra, intervencije, psihoedukacija, farmakoterapija
Objavljeno v DKUM: 07.10.2020; Ogledov: 1452; Prenosov: 163
Celotno besedilo (1,07 MB) |
88. Vloga mentorja na kliničnih vajah v srednješolskem izobraževanju zdravstvene negeUrška Müller, 2020, magistrsko delo Opis: Ocenjevanje in povratne informacije o delu mentorja so potrebne za spremljanje napredka dijaka in stopnje usposobljenosti, usvojenega znanja in veščin ter odnosa, zato se od mentorjev pričakuje, da bodo usposobljeni za spremljanje, ocenjevanje, oblikovanje in posredovanje povratnih informacij.
Ključne besede: mentorstvo, dijak, ocena mentorja, medicinska sestra, izobraževanje.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2020; Ogledov: 900; Prenosov: 173
Celotno besedilo (1,44 MB) |
89. |
90. Kakovost življenja otrok s kronično vnetno črevesno boleznijoŠpela Polak, 2020, diplomsko delo Opis: Izhodišče: Za vsakega starša je kakovost življenja otroka na prvem mestu. Kronična vnetna črevesna bolezen je doživljenjska, z različnimi zagoni, vmesnimi daljšimi in krajšimi remisijami. Pravilen izbor prehrane daje otroku dovolj energije v njihovem vsakdanjem življenju. Pomembno je, da uživajo zdravo uravnoteženo prehrano, saj tako prejmejo vsa hranila, ki jih telo potrebuje. V zaključnem delu smo predstavili kronično vnetno črevesno bolezen pri otroku in vpliv prehrane na kakovostnejše življenje otrok.
Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno raziskovanje z metodo anketiranja. V empiričnem delu smo uporabili anonimen vprašalnik, ki je obsegal 15 vprašanj. Namenjen je bil staršem otrok s kronično vnetno črevesno boleznijo. Podatke smo s pomočjo programa Microsoft Office Excel analizirali in obdelali. Za interpretacijo smo uporabili pisno statistiko.
Rezultati: 90 % vseh anketiranih staršev otrok, ki je sodelovalo v raziskavi potrjuje, da ima njihov otrok kakovostno življenje kljub bolezni. Starši bi otrokovo splošno zdravje ocenili kot dobro v 55 %. Ugotovili smo, da se pri otrocih pojavlja enak vzorec prehrane (mastna in pikantna hrana), ki poslabša bolezenske znake kronične vnetne črevesne bolezni. Starši otrok so enotni, da največ informacij o prehrani pridobijo od zdravnika in medicinske sestre.
Diskusija: Zdravnik in medicinska sestra imata pomembno vlogo pri zagotavljanju kakovostnega življenja otroka. Starše in otroka učita o življenju s kronično vnetno črevesno boleznijo. Poudarjata o pomembnosti prehrane, ki v veliki meri pripomore k boljšemu življenju.
Ključne besede: kronična bolezen, otroci, zdrava prehrana, starši, medicinska sestra, zdravstveno – vzgojno delo, motivacija
Objavljeno v DKUM: 21.09.2020; Ogledov: 1316; Prenosov: 151
Celotno besedilo (1,09 MB) |
