| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 784
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Zdravstvena vzgoja kroničnega pacienta v splošni ambulanti
Silva Smogavec, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja pomen zdravstvenovzgojnega dela medicinske sestre pri pacientih s kroničnimi nenalezljivimi obolenji v splošni ambulanti. Zdravstvena vzgoja ima pomembno vlogo pri zdravljenju kroničnih pacientov, saj bistveno pripomore k boljši kakovosti njihovega življenja. V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljene najpogostejše kronične nenalezljive bolezni ter dejavniki tveganja, ki pospešujejo razvoj in poslabšanje teh bolezni. Poleg tega je izpostavljena splošna ambulanta in naloge medicinske sestre v splošni ambulanti. Poseben poudarek pa je namenjen zdravstvenovzgojnim aktivnostim kroničnega pacienta za zdrav življenjski slog. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena med pacienti, ki so obiskali splošna ambulanto v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica. Z raziskavo smo ugotavljali seznanjenost pacientov s svojo boleznijo ter z dejavniki tveganja, ki pospešujejo razvoj bolezni. Ugotavljali smo tudi, ali so pacienti spremenili svoj življenjski slog v prid zdravju. Ugotovili smo, da so kronični pacienti s svojo boleznijo ter z dejavniki tveganja, ki pospešujejo nastanek in razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni dovolj dobro seznanjeni, vendar je še vedno veliko pacientov, ki v prid zdravju ni spremenilo svojega življenjskega sloga
Ključne besede: kronične nenalezljive bolezni, dejavniki tveganja, splošna ambulanta, medicinska sestra, kronični pacient, zdrav življenjski slog, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 3210; Prenosov: 613
.pdf Celotno besedilo (496,22 KB)

72.
Vloga medicinske sestre pri obravnavi pacientov s Sjögrenovim sindromom
Anita Antonič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen Sjögrenov sindrom in aktivnosti zdravstvene nege, ki se izvajajo pri pacientu s Sjögrenovim sindromom. V teoretičnem delu diplomskega dela smo opisali žleze z zunanjim izločanjem, zgodovinsko ozadje, epidemiologijo, etiopatogenezo Sjögrenovega sindroma, primarni in sekundarni Sjögrenov sindrom, znake in simptome, diagnostiko, odkrivanje in prognozo le-te bolezni. Opisali smo tudi vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacienta s Sjögrenovim sindromom ter zdravstveno vzgojne ukrepe s katerimi lahko pacienti omilijo neprijetne simptome bolezni. Podlaga za empirični del diplomskega dela je bila študija primera pacienta s Sjögrenovim sindromom. Pacientka je bila obravnavana po konceptualnem modelu Virginije Henderson in po procesni metodi dela. Informacije o pacientkinem zdravstvenem stanju smo dobili s pomočjo intervjuja s pacientko, pogovorom s člani zdravstvenega in negovalnega tima, sorodniki in iz zdravstvene dokumentacije pacientke. Na osnovi zbranih podatkov smo predstavili možne aktualne in potencialne negovalne diagnoze ter načrt zdravstvene nege.
Ključne besede: Sjögrenov sindrom, zdravstvena nega, pacient, medicinska sestra, zdravstveno vzgojno delo, negovalne diagnoze.
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 2574; Prenosov: 437
.pdf Celotno besedilo (583,07 KB)

73.
ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA Z VSTAVLJENO ICP ELEKTRODO IN ZUNANJO VENTRIKULARNO DRENAŽO
Damjana Gobec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena zdravstvena nega bolnika, ki ima zaradi hude poškodbe glave vstavljeno elektrodo za merjenje intrakranialnega pritiska in zunanjo ventrikularno drenažo. Na začetku smo anatomsko, fiziološko in patološko razdelili možgane. Predstavili smo vlogo medicinske sestre pri oskrbi in zdravstveni negi takega bolnika, podrobnosti o merjenju znotrajlobanjskega pritiska in elektrodi za merjenje intrakranialnega pritiska, ter namembnost zunanje ventrikularne drenaže. Zelo pomembna je tudi rehabilitacija in vključitev tega bolnika nazaj v socialno okolje. Prikazani so ukrepi za stabilizacijo in zmanjšanje povišanega intrakranialnega pritiska, ter zdravljenje, kadar osnovni ukrepi ne pomagajo. Ob tem pa ima zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre velik pomen. Oddelek, kjer se zdravijo najtežji bolniki s hudimi poškodbami glave, zahteva izkušeno in strokovno usposobljeno osebje, medicinske sestre pa so vsekakor del tega tima.
Ključne besede: huda poškodba glave, ICP elektroda, zunanja ventrikularna drenaža, zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 4106; Prenosov: 998
.pdf Celotno besedilo (1004,60 KB)

74.
ZDRAVSTVENA VZGOJA PACIENTOV Z EPILEPSIJO
Marjana Vrhovski, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen pomen zdravstvenovzgojnega dela pacientov z epilepsijo. Epilepsija, ki je zaradi svojih značilnosti resen medicinski in socialni problem, vselej vpliva na psihično in fizično funkcioniranje pacienta ter zahteva celovito in individualno obravnavo pacienta. Za uspešno premagovanje bolezni je potrebno pridobiti pacientovo zaupanje in mu zagotoviti zdravstvenovzgojno delo. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo delno strukturiranega vprašalnika, namenjenega pacientom z epilepsijo, vključenih je bilo 60 anketirancev. Z raziskavo smo želeli ugotoviti seznanjenost pacientov z epilepsijo s samo boleznijo, načinom življenja, ukrepih in omejitvah; ali dobijo dovolj informacij tekom procesa zdravljenja in ali imajo željo po ustanovitvi šole oziroma drugega načina izobraževanja. Z raziskavo smo dosegli zastavljene cilje, hkrati pa spoznali težave pacientov z epilepsijo ob spopadanju z boleznijo in načinom življenja, ukrepih in omejitvah, ki jih bolezen prinaša, njihove poglede in želje po dodatnem informiranju in šolanju v zvezi z boleznijo. Rezultati raziskave so tudi vodilo za nadaljnje načrtovanje zdravstvenovzgojnega dela medicinske sestre, ki bi bistveno prispevalo k boljši kakovosti življenja pacientov z epilepsijo. V ta namen smo izdelali program za ustanovitev šole za paciente z epilepsijo.
Ključne besede: Ključne besede: epilepsija, pacient, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja, komunikacija
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 2304; Prenosov: 495
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

75.
Edukacija bolnika pred operacijo sive mrene
Mirijam Korošec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je podrobno predstavljena anatomija in fiziologija očesa in opisano je, kaj je siva mrena, vrste sivih mren in razložen je potek operacije sive mrene, ki je edini način zdravljenja sive mrene. Predstavljena je tudi vloga medicinske sestre pred, med in po operaciji sive mrene, prav tako pa edukacija bolnika. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila opravljena med bolniki Očesnega kirurškega centra magistra Primoža Logarja, doktorja medicine, specialista oftalmologa v Ljubljani, meseca marca in aprila 2009. Namen raziskave je bilo ugotoviti, koliko bolniki vedo o sivi mreni glede na spol, starost in izobrazbo, ali jih je strah operacije sive mrene in kaj želijo še vedeti o operaciji sive mrene. Ugotovili smo, da o operaciji sive mrene več vedo ženske kot pa moški, da večino informacij dobijo bolniki od znancev, prijateljev in sosedov, da večina bolnikov želi še več vedeti o operaciji sive mrene in da je veliko bolj strah operacije sive mrene ženske kot moške. Glede na razultate raziskave pa ne bi mogli trditi, da bolj kot so bolniki izobraženi, več vedo o operaciji sive mrene. Prav tako ne bi mogli trditi, da mlajši bolniki več vedo o operaciji sive mrene kot starejši. Večina bolnikov si želi še več vedeti o operaciji sive mrene, prav tako pa si želijo videti kakšen film o operaciji sive mrene.
Ključne besede: Ključne besede: oko, oftalmolog, medicinska sestra, siva mrena ali katarakta, bolnik.
Objavljeno: 24.12.2009; Ogledov: 2894; Prenosov: 391
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

76.
SPREMENJEN NAČIN ŽIVLJENJA PACIENTOV PO OPERACIJI NA ODPRTEM SRCU
ENISA TIGANJ, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja način življenja bolnikov z ishemično boleznijo srca (IBS) po revaskularizaciji miokarda, artery coronary by-pass grafting (ACBG). Predstavljene so najpogostejše IBS ter dejavniki tveganja, ki vplivajo na nastanek IBS. Obravnavane so zdravstveno vzgojne aktivnosti (ZV), ki jih izvaja diplomirana medicinska sestra pri ACBG. Nekaj besed smo namenili rehabilitaciji bolnikov in koronarnih klubih ter o modelu samooskrbe pri le teh. Namen diplomske naloge je predstaviti način življenja pri bolnikih po operaciji na odprtem srcu. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, koliko so jim znani dejavniki tveganja za nastanek IBS, ali so pripravljeni spremeniti svoj življenjski slog ali bolniki po ACBG znajo aktivno skrbeti za vzdrževanje zdravega življenjskega sloga, ter vlogo medicinske sestre po ACBG. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor in je trajala od konca julija do sredine septembra 2009. Podatke smo zbrali s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 17 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Sodelovalo je 48 bolnikov z IBS, ki so bili na kontrolnem pregledu. Pravilno izpolnjenih in vrnjenih vprašalnikov je bilo 48. Raziskava je pokazala, da so bolniki z IBS po ACBG, glede dejavnikov tveganja s strani zdravnikov in medicinskih sester dobro informirani, vendar jih nekateri kljub temu ne upoštevajo dovolj, kar je verjetno odraz v slabi motivaciji v skrbi za lastno zdravje. Presenetljiv je rezultat raziskave, da je le štiri odstotka bolnikov z IBS vključenih v koronarni klub ali društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: bolniki po operaciji na odprtem srcu, medicinska sestra, dejavniki tveganja, ZV aktivnosti.
Objavljeno: 24.12.2009; Ogledov: 3742; Prenosov: 303 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (7,22 MB)

77.
Vloga medicinske sestre pri prehranjevanju in pitju starostnika v domu upokojencev
Špela Šobar, 2009, diplomsko delo

Opis: Hrana in prehrana postajata v sodobnem svetu vedno bolj pomembna veja znanosti, ker prodirata v najbolj zapletene mehanizme našega življenja, počutja, zdravja in bolezni ter nenazadnje v kratkost in dolgost našega življenja. Danes lahko že z zagotovostjo trdimo, da ima prehrana pomemben vpliv pri ohranjanju in krepitvi človekovega zdravja. Dobra in ustrezna prehrana pripomore tudi k hitrejšemu ozdravljenju ali vsaj lajšanju hujših in neozdravljivih bolezni. Po mnenju številnih avtorjev lahko s pravilno prehrano v zgodnjem, srednjem in poznem življenjskem obdobju omilimo ali preprečimo nekatere kronične bolezni v starosti in vplivamo na optimalno prehranjenost, vse to pa pripomore k boljši psihofizični kondiciji starostnika (Pokorn, 1996). V raziskavo je bilo vključenih 30 stanovalcev iz stanovanjskega in negovalnega dela. Z raziskavo smo želeli prikazati, ali so stanovalci v večini samostojni pri prehranjevanju in imajo možnost izbire hrane po lastni želji. Z anketo smo želeli ugotoviti prehranske navade starostnika v domskem varstvu in dejavnike tveganja, ki vplivajo na prehrano v starosti. Želeli smo predstaviti diete, ki so pripravljene za stanovalce, in ugotoviti, ali sprejemajo pripravljeno hrano v domu. Vprašanja, na katera so stanovalci odgovarjali, ne moremo potrditi v celoti. Ugotovljeno je bilo, da je 20 (67 %) stanovalcev samostojnih pri hranjenju in pitju in ne potrebujejo pomoči medicinske sestre. Z raziskavo smo ugotovili, da v domu le redko upoštevajo želje stanovalcev pri sestavi jedilnikov, saj je kar 16 (54 %) anketiranih odgovorilo, da le redko upoštevajo njihove želje glede prehranjevanja in pitja. Z vprašanji smo ugotovili, da medicinske sestre ugotavljajo vzrok za odklanjanje hrane. Stanovalci doma starejših občanov Novo mesto so večinoma samostojni pri prehranjevanju in pitju in ne potrebujejo pomoči medicinske sestre. Medicinska sestra svoje znanje in opazovanje uporablja pri delu s starostniki. Menim, da bi morali zaposleni bolj upoštevati želje stanovalcev pri pripravi vsakodnevnih jedilnikov posameznika.
Ključne besede: Institucionalno varstvo, prehrana starostnika, medicinska sestra, prehrana, zdravstvena nega.
Objavljeno: 24.12.2009; Ogledov: 4400; Prenosov: 680
.pdf Celotno besedilo (462,59 KB)

78.
Zdravstvena oskrba nosečnice v dispanzerski ambulanti
Karmen Klavžar, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sta predstavljeni zdravstvena oskrba in zdravstvena vzgoja nosečnice v dispanzerju za ženske. V teoretičnem delu smo opisali, kako pride do oploditve in katere so najpogostejše spremembe, ki se pojavijo v času nosečnosti. Predstavili smo tudi pomen zdravstvenega varstva v nosečnosti. Opisan je prvi zdravstveni pregled in vsi nadaljnji pregledi v nosečnosti, laboratorijske in ultrazvočne preiskave v nosečnosti, težave, ki se lahko pojavijo v nosečnosti, zdravstvena vzgoja nosečnice ter socialna in zakonska zaščita nosečnice. Diplomsko delo nas prav tako seznanja z vlogo in nalogo medicinske sestre pri pregledih nosečnice v dispanzerju za ženske. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli v Zdravstvenih domovih Ljubljana, in sicer med 100 nosečnicami, ki so dispanzer za ženske obiskale konec avgusta in v začetku septembra 2009. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da so nosečnice seznanjene z osnovnimi preiskavami, niso pa osveščene o dodatnih oziroma o samoplačniških preiskavah, ki jih lahko opravijo še med nosečnostjo. Ugotovili smo, da so nosečnice seznanjene z možnimi zapleti, do katerih lahko pride med nosečnostjo, da se nosečnice zavedajo pomena zdrave in uravnotežene prehrene in telesne aktivnosti med nosečnostjo in da je 59 % ankentiranih nosečnic mnenja, da je njihova komunikacija z medicinsko sestro in ginekologom uspešna.
Ključne besede: nosečnost, pregledi in preiskave, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.
Objavljeno: 24.12.2009; Ogledov: 3311; Prenosov: 670
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

79.
Preoperativna zdravstvena nega bolnice z rakom jajčnikov
Anastazija Šelih, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu govorimo o zdravstveni negi bolnice z rakom jajčnikom s poudarkom na preoperativni zdravstveni negi in pripravi bolnice na operativni poseg. Opisana je zgradba, delovanje in patologija jajčnikov, vse vrste zdravljenja raka jajčnikov, ki se uporabljajo pri nas in v svetu. Prav tako smo opredelili nekaj najpogostejših negovalnih diagnoz pri bolnicah z malignim obolenjem jajčnikov v preoperativnem obdobju in opisali težave, ki jih rak jajčnikov povzroča. V drugem delu diplomskega dela je predstavljena raziskava, ki smo jo opravili med zaposlenimi v zdravstveni negi na preoperativnih oddelkih v dveh delovnih organizacijah in sicer na Onkološkem inštitutu v Ljubljani in v splošni bolnišnici Celje. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, kot raziskovalni instrument pa vprašalnike polzaprtega tipa. Pri raziskavi je bila zagotovljena anonimnost in etičnost. V anketi je sodelovalo 54 anketirancev. Vprašalnik je vseboval 22 vprašanj, zanimalo pa nas je predvsem ali se medicinske sestre preveč posvečajo administrativni pripravi, ali imajo medicinske sestre dovolj časa za kakovostno psihično, fizično in administrativno pripravo na operativni poseg in ali imajo medicinske sestre dovolj znanja in izkušenj za izvajanje kakovostne celovite priprave na operativni poseg. Rezultati so pokazali, da medicinske sestre porabijo veliko časa za (od 30 min do 1 ure) celovito preoperativno zdravstveno nego bolnikov, da imajo zaposleni v zdravstveni negi dovolj znanja za kakovostno psihično, fizično in administrativno pripravo na operativni poseg, so bili mnenja vsi anketirani (100% pritrdilnih odgovorov). Prav tako pa so anketirani izrazili željo pa dodatnih izobraževanjih.
Ključne besede: rak jajčnikov, predoperativna zdravstvena nega, medicinska sestra, negovalna diagnoza, bolnica.
Objavljeno: 24.12.2009; Ogledov: 2956; Prenosov: 488
.pdf Celotno besedilo (641,62 KB)

80.
Načrtovani preventivni hišni obisk pri nosečnici
Špela Hofinger Mihelič, 2009, diplomsko delo

Opis: Rojstvo zdravega otroka je nedvomno eden izmed najpomembnejših dogodkov v življenju posameznika in družine. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti v kolikšni meri se pri nosečnicah vključuje v preventivo patronažna medicinska sestra (PMS) in kaj nosečnice pričakujejo od njenega hišnega obiska. Cilj je bil oceniti želje nosečnic po hišnem obisku PMS in ugotoviti kje dobijo nosečnice največ informacij o nosečnosti in zdravem načinu življenja ter ugotoviti koliko so nosečnice poučene o pravicah v zdravstveni dejavnosti in na delovnem mestu. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Izvedena je bila anketa med 31. nosečnicami. Ugotovljeno je bilo, da nosečnice nimajo želje po hišnem obisku PMS. Večino informacij ne dobijo od zdravstvenega osebja. Nosečnice menijo, da so dobro zdravstveno poučene tudi o pravicah v zdravstveni dejavnosti in na delovnem mestu. Da bi bila večina nosečnic deležna strokovnih informacij o nosečnosti, bi moral zdravstveni sistem imeti dobro izdelan sistem pretoka informacij o pravicah, ki jih ženska ima kot nosečnica.
Ključne besede: nosečnica, nosečnost, patronažna medicinska sestra, patronažna zdravstvena nega, preventiva, dom, anketa, izobraževanje, delovno mesto
Objavljeno: 24.12.2009; Ogledov: 2412; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (644,26 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici