| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


771 - 780 / 784
Na začetekNa prejšnjo stran70717273747576777879Na naslednjo stranNa konec
771.
Zdravstvena vzgoja pacienta po hernioplastiki ingvinalne kile
Jasna Kovač, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Trebušne kile so najpogostejša indikacija za kirurški poseg. Med nje spada tudi dimeljska kila, ki predstavlja 75% vseh trebušnih kil. Operacijskih tehnik je več, cilj vseh pa je, da se mesto šibke točke ojača. V procesu zdravstvene vzgoje medicinska sestra nudi pomoč pacientom, da so sami zmožni preprečevati zdravstvene težave in komplikacije. Poznamo učne in vzgojne metode, ki jih medicinska sestra izbere in uporablja v zdravstvenovzgojnem procesu. Individualni izobraževalni pristop vpliva na pacientove rezultate zdravljenja in posledično manj zapletov. Raziskovalna metodologija: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika. Rezultate smo analizirali, jih predstavili v odstotkih ter jih ponazorili z grafi. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da se 33% anketiranih medicinskih sester, ki so zaposlene na kirurškem oddelku pogosto srečujejo s procesom zdravstvene vzgoje pacienta po hernioplastiki ingvinalne kile in 27% zelo pogosto. 73% anketirancev meni, da ima medicinska sestra najpomembnejšo vlogo v zdravstvenovzgojnem procesu. Učinkovito zdravstvenovzgojno delo tem pacientu je ključnega pomena, saj tako preprečimo, da bi kasneje prišlo do morebitnih zapletov. Diskusija: Le ustrezno poučen in vzgojen pacient bo upošteval navodila medicinskih sester in drugih zdravstvenih delavcev. Medicinska sestra prilagodi izbiro učnih in vzgojnih metod dela značilnostim pacienta. Pacienti bi po operaciji dimeljske kile potrebovali več informacij o možnih zapletih doma, saj je hospitalizacijski čas kratek.
Ključne besede: medicinska sestra, dimeljska kila, operacija, zdravstvenovzgojni proces, pacient, pooperativno obdobje.
Objavljeno: 15.10.2019; Ogledov: 44; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

772.
Zadovoljstvo uporabnikov zdravstvenih storitev na sekundarni ravni zdravstvenega varstva
Zdenka Gorenjak, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Zadovoljstvo je čustveni odziv na uporabnikovo izkušnjo s storitvijo. Razvije se kot posledica primerjave predhodnih pričakovanj in doživete izkušnje. Občutek zadovoljstva je izrazito subjektiven in ima tako čustvene kot kognitivne vzroke. Namen raziskave je bil pridobiti vpogled v zadovoljstvo uporabnikov zdravstvenih storitev sekundarne ravni in identificirati področja, kjer obstaja možnost za izboljšave. Raziskovalna metodologija V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja z metodo anketiranja z vprašalnikom zaprtega tipa. Vprašalnik je obsegal tri demografska vprašanja in vprašanja o izkušnji hospitalizacije po petih kategorijah: sprejem v bolnišnico, odnos zdravnikov, odnos medicinskih sester, zdravje pacienta, bolnišnično okolje, odpust iz bolnišnice in ocena splošnega zadovoljstva. Anketirali smo 100 pacientov v neslučajnem namenskem vzorcu populacije. Uporabili smo statistične teste: parni t-test, Spearmanov koeficient korelacije, Kolmogorov-Smirnov test, Mann Whitney test, Levenov test enakosti varianc in test ANOVA. Rezultati: Rezultati so pokazali, da so pacienti zadovoljni z zdravstvenimi storitvami in bi sodelujočo bolnišnico tudi priporočili svojim prijateljem. Povprečna ocena splošnega zadovoljstva uporabnikov je 3,82. Rezultati kažejo statistično pomembno razliko v oceni odnosa medicinskih sester in zdravnikov (t = -10,21; p < 0,001). Obstaja statistično pomembna povezava (r = 0,423; p < 0,001) med hitrostjo obravnave in splošnim zadovoljstvom uporabnikov. Glede na spol (Z = -3,373; p = 0,709) in starost (F = 1,564; p = 0,167) pa statistično pomembne razlike v splošnem zadovoljstvu niso bile ugotovljene. Diskusija in zaključek: Ankete o zadovoljstvu pacientov omogočajo vpogled v pacientovo oceno o našem delu. Ugotovljeno je bilo, da so pacienti najpogosteje nezadovoljni, če jih ne poslušamo, jim namenimo premalo časa in jim ne posredujemo informacij na dovolj razumljiv način.
Ključne besede: sekundarno zdravstveno varstvo, pacient, medicinska sestra, zdravnik, anketa, kakovost
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 24; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

773.
Razvoj kadrov v javni zdravstveni ustanovi
Petra Dolinar, 2019, magistrsko delo

Opis: Razvoj kadrov je ključni dejavnik za zagotavljanje konkurenčnosti organizacije na trgu dela. Skrb za kadre ni samo usmerjanje delavcev, kako naj opravljajo svoje delo, temveč je predvsem pomembna skrb za njihov razvoj tako na osebnem strokovnem kot delovnem področju. Zaposleni veliko svojega časa preživijo na delovnem mestu, zato jim organizacija poleg finančnega dohodka predstavlja tudi zelo pomemben mejnik na njihovi življenjski poti. Z razvijanjem managementa človeških virov se prav tako razvija koncept razvoja kadrov, ki je bil na začetku namenjen predvsem strokovnemu, osebnemu in profesionalnemu razvoju posameznika ter usklajevanju želja zaposlenega s ciljem organizacije, pri čemer je bil poudarek na izobraževanju in razvoju kariere. Danes pa razvoj kadrov postaja del strategije organizacije in pomaga pri oblikovanju njene kulture. Nekatere organizacije imajo razvoj kadrov zelo dobro vpeljan v sistem dela, področje zdravstvene nege pa še vedno ostaja nekje v ozadju. Medicinske sestre razvoj kadrov povezujejo predvsem z izobraževanjem na delovnem mestu, ki je trenutno zelo dobro organizirano. Vse prevečkrat pa se pozablja na oblikovanje kariere posamezne medicinske sestre. Kljub številnim novostim, ki so jih deležne javne zdravstvene ustanove, se še vedno uveljavljajo tradicionalne oblike napredovanja medicinskih sester. Dobro oblikovan in strateško vpeljan sistem razvoja kadrov bi medicinskim sestram omogočal strokovni, delovni in osebni razvoj ter jim hkrati zagotavljal možnost uveljavitve svojih potencialov. Tako medicinska sestra ne bi imela več samo statusa oskrbe pacienta, temveč bi prevzemala nove kompetence, ki bi ji omogočale napredovanje na delovnem in finančnem nivoju. Z dobro skrbjo za razvoj kadrov se poveča motiviranost zaposlenih, ta pa prinaša boljše opravljanje zdravstvenih storitev, veča zadovoljstvo pacientov in javni zdravstveni ustanovi prinaša konkurenčnost, kar je eden izmed glavnih ciljev vsake organizacije.
Ključne besede: ̶ razvoj kadrov ̶ medicinska sestra ̶ osebni, strokovni in delovni razvoj ̶ kadrovski management ̶ javna zdravstvena ustanova
Objavljeno: 16.10.2019; Ogledov: 27; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

774.
Poznavanje obsesivno kompulzivne motnje med študenti zdravstvene nege
Elvira Žižek, 2019, diplomsko delo

Opis: Zavedati se moramo, da je poznavanje osnovnih značilnosti nekaterih duševnih motenj bistveno pri delu v kliničnem okolju. Pri svojem delu se medicinske sestre velikokrat srečujejo z določenimi oblikami duševnih motenj. Na podlagi aktualnosti teme smo želeli raziskati poznavanje obsesivno kompulzivne motnje med študenti zdravstvene nege, saj bolezen velja za eno izmed ključnih anksioznih motenj, katere število v današnjem svetu močno narašča.
Ključne besede: anksioznost, osveščenost, študij, medicinska sestra, pacient.
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 33; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

775.
Obravnava pacienta z akutnim koronarnim sindromom v urgentni dejavnosti
Urša Markež, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Akutni koronarni sindrom predstavlja velik izziv po celem svetu, saj predstavlja enega od vzrokov umiranja ljudi, njegovo diagnosticiranje pa je velikokrat zahtevno. Delimo ga na akutni miokardni infarkt z dvigom ST spojnice, akutni miokardni infarkt brez dviga ST spojnice, nestabilno angino pektoris in nenadni srčni zastoj. Metode: Pri pisanju teoretičnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, prav tako pri izvedbi raziskave, kjer smo uporabili tudi kvantitativno metodologijo. V tem drugem delu smo opravili retrospektivno raziskavo, kjer smo pregledali ambulantne kartone pacientov, obravnavanih v izbrani urgentni ambulanti v zadnjih 5 letih. Rezultati: Zabeležili smo 678 pacientov, obravnavanih v urgentni ambulanti, več je bilo moških (58,6 %) in velika večina je bila starejših pacientov. Največ pacientov je z iskanjem pomoči odlašalo nekaj dni. Najpogostejša diagnoza je bil akutni miokardni infarkt brez dviga ST spojnice (26,1 %). Kot najpogostejša simptoma sta se pojavila bolečina v prsnem košu in težko dihanje. Večini pacientom ni bila dodeljena ustrezna triažna kategorija, temveč so bili uvrščeni v nižje kategorije. Večina pacientov je bila napotena v nadaljnjo bolnišnično obravnavo (97,3 %). Diskusija: Z raziskavo smo prikazali obravnavo pacienta z akutnim koronarnim sindromom v urgentni dejavnosti, s katero smo želeli zdravstvenim delavcem omogočiti celosten vpogled v obravnavo teh pacientov. Zaradi vse več pridruženih bolezni, prisotnih dejavnikov tveganja in posledičnega nastanka neznačilnih simptomov je pomembno, da se zdravstveni delavci nenehno izobražujejo, da bodo pacientom lahko nudili pravočasno in kakovostno obravnavo.
Ključne besede: akutni miokardni infarkt, nestabilna angina pektoris, srčni zastoj, zdravstvena oskrba, urgentna dejavnost, medicinska sestra, triaža
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 71; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (901,20 KB)

776.
Znanje in odnos študentov zdravstvene nege do krvodajalstva
Neža Mevc, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Študenti zdravstvene nege predstavljajo mlado, zdravo in dobro informirano populacijo o transfuzijski medicini, zaradi česar so zaželena tarča krvodajalstva. Pri izboljšanju zdravstvene strukture ima pozitiven odnos in znanje o krvodajalstvu med mlajšo generacijo velik vpliv. Namen naše raziskave je bil ugotoviti kakšno znanje in odnos imajo študenti zdravstvene nege do krvodajalstva. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivni pristop in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom. Anketiranje je potekalo preko spleta s pomočjo odprtokodne aplikacije EnKlikAnketa. Za analizo podatkov smo uporabili Microsoft Excel ter podatke predstavili s tabelami in grafi. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 90 študentov zdravstvene nege. 67 % jih je kri darovalo vsaj enkrat. Povprečje pravilnih odgovorov na trditve, s katerimi smo preverjali znanje je bilo 83,7 %, kar kaže dobro znanje o krvodajalstvu in splošno ozaveščenost. Ugotovili smo, da imajo študenti zdravstvene nege zelo altruističen odnos do krvodajalstva. To se kaže s frekvenco krvodajalstva, ponavljajočih darovanj krvi in z izkazovanjem pripravljenosti do darovanja krvi sorodnikom ali prijateljem (99 %) in neznancem (96 %). Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da so anketirani študenti zdravstvene nege dobro ozaveščeni in imajo dobro znanje ter primeren odnos do krvodajalstva kot pomembnega humanega dejanja. Študenti zdravstvene nege bi lahko bili odlični motivatorji in spodbujevalci za krvodajalstvo med študenti različnih fakultet.
Ključne besede: darovanje krvi, vedenje, ozaveščenost, altruizem, medicinska sestra.
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 70; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (827,58 KB)

777.
Zdravstvena obravnava starostnika z demenco v domačem okolju
Barbara Pristovnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Pri starostnikih je demenca pogosta bolezen. Starostna meja se iz leta v leto povečuje, zato demenca strmo narašča in predstavlja velik problem na svetovni ravni. Diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu se pogosto srečujejo z demenco v domačem okolju, kar predstavlja izziv za zdravstveno nego. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvalitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo zbrali s pol-strukturiranim intervjuji in jih vsebinsko opredelili. Pridobljene intervjuje smo obdelali in podatke opisno predstavili. Intervjuje smo izvedli z diplomiranimi medicinskimi sestrami v patronažnem varstvu. Potekali so anonimno, z možnostjo odklonitve. Sodelovalo je 10 diplomiranih medicinskih sester. Rezultati: Združili smo kode, ki smo jih deskriptivno opisali ter združili v štiri teme: zdravstvena obravnava dementnega starostnika na domu; pristopi, ki jih diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu uporabljajo med opravljanjem negovalnih intervencij; občutki, ki jih doživljajo dementni starostniki med obravnavo in opažanja diplomiranih medicinskih sester v patronažnem varstvu, ki jih zaznajo pri svojcih. Iz pridobljenih intervjujev smo ugotovili, da imajo dobre izkušnje z dementnimi starostniki, najpogostejše ovire vidijo v nesodelovanju z dementnimi starostniki kadar bolezen napreduje. Diskusija in zaključek: Diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu se pogosto srečujejo z dementnimi starostniki. Ovire, ki jih opažajo so predvsem v komunikaciji, nesodelovanju in spremembi vedenja pri dementnih starostnikih. Za strokovno izvedbo negovalnih intervencij vključijo svojce in prilagodijo pogovor, ki je razločen in razumljiv.
Ključne besede: dementni starostnik, patronažna medicinska sestra, svojci, lokalna skupnost
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 49; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

778.
Poznavanje in uporaba sodobnih smernic pri aplikaciji intramuskularne injekcije
Urška Fekonja, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Intramuskularna injekcija je paranteralni, preventivni ali kurativni način aplikacije zdravila v mišično tkivo in predstavlja najpogosteje izvajano intervencijo v dnevni rutini medicinskih sester. Številne raziskave kažejo, da se aplikacija intramuskularne injekcije ne izvaja vedno v skladu s priporočili, ki so osnovana na raziskovalnih dokazih, zato je bil namen raziskati poznavanje, veščine in izkušnje medicinskih sester, zaposlenih na primarnem nivoju zdravstvenega varstva, o aplikaciji intramuskularne injekcije. Raziskovalna metodologija: Izvedli smo presečno opazovalno raziskavo. V raziskavo smo vključili 116 medicinskih sester, zaposlenih na primarnem nivoju zdravstvenega varstva. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, rezultate pa s pomočjo programov za statistično analizo Microsoft Office Excel 2016 in IBM SPSS Statistics 24 z uporabo deskriptivnih statističnih metod. Rezultati: Raziskava je pokazala, da se medicinske sestre (87 %) najpogosteje odločijo za uporabo dorzoglutealne strani pri aplikaciji intramuskularne injekcije, medtem ko ventroglutealna stran večini (75,9 %) anketirancev ostaja nepoznana. Medicinske sestre se izogibajo ventroglutealni strani zaradi pomanjkljivega znanja (19,6 %), strahu pred poškodovanjem pacienta (8,5 %), nepoznavanja ventroglutealne strani (29 %) in lokalizacije vbodnega mesta (10,3 %). Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da so izkušnje in znanje medicinskih sester o aplikaciji intramuskularne injekcije v ventroglutealni predel omejeni. Medicinske sestre še vedno izvajajo aplikacijo intramuskularne injekcije po tradicionalnih metodah dela, saj o novejših rezultatih raziskav niso obveščene. Pomanjkljivo znanje poznavanja sodobnih smernic s področja intramuskularne injekcije predstavlja priložnost za dodatne raziskave. Medicinske sestre je treba izobraziti, usposobiti in spodbuditi k aplikaciji intramuskularne injekcije v ventroglutealno stran ter uporabi na dokazih utemeljene zdravstvene nege.
Ključne besede: medicinska sestra, paranteralna terapija, dorzoglutealno, ventroglutealno, znanje, veščine
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 47; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

779.
Zloraba uspaval zaposlenih v zdravstveni negi po nočnih izmenah
Andreja Golob, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Opravljanje poklica v zdravstveni negi, je pogosto naporno. Večina zaposlenih v zdravstveni negi opravlja delo na tri izmene. Pogosto se pojavljajo težave s spanjem po prihodu domov iz nočne izmene, za kar pa se pojavi takrat začasna preprosta rešitev, uporaba uspavalne tablete. Zato je bil namen diplomske naloge ugotoviti uporabo uspaval med zaposlenimi v zdravstveni negi po nočnem delu in to primerjati na treh strokovnih področjih, kirurškem, internem in psihiatričnem. Raziskovalne metode: Diplomsko delo temelji na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Podatke smo zbirali z anketnim vprašalnikom pri tem pa zajeli namenski vzorec (n = 150) izvajalcev zdravstvene nege, na treh različnih strokovnih področjih. Rezultati: Čeprav več kot polovica (52,5 %) anketiranih meni, da je uporaba uspaval med izvajalci zdravstvene nege razširjena, smo z raziskavo ugotovili, da je uporaba uspaval pretežno nizka, saj med vsemi anketiranci uspavala uporablja le 14,7 %, kar predstavlja manj kot eno šestino. Ugotovili smo tudi, da je uporaba manjša (2,1 %) na psihiatričnem področju, kjer se delavci v zdravstveni negi srečujejo z odvisnostjo in posledicam zlorabe. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da manj kot šestina anketiranih uporablja uspavala. Prav tako ugotavljamo, da je uporaba uspaval manjša na psihiatričnih oddelkih. Pomanjkanje kvalitetnega spanja lahko pogosteje privede do neželenih dogodkov, ki jih želimo preprečiti saj lahko ogrozijo človeško življenje. Z uporabo uspaval se tveganje za neželene dogodke le poveča, saj imajo le–ti vpliv na živčevje, še posebej kadar jih vzamemo prepozno, da jih naše telo izloči.
Ključne besede: Medicinska sestra, izmensko delo, uporaba, hipnotiki, sedativi.
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 2; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (405,92 KB)

780.
Preventivni patronažni obisk pri otroku v drugem in tretjem letu starosti
Katja Strnišnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Starši potrebujejo nasvete in podporo pri vzgajanju otrok in zagotavljanju optimalnega in varnega okolja. Pri tem ima diplomirana medicinska sestra veliko nalogo, saj si prizadeva za ohranitev, vrnitev in krepitve zdravja otrok v vseh življenjskih obdobjih otroka. S preventivnim patronažnim obiskom v tem obdobju spremlja psihofizični razvoj otroka ter optimalne pogoje za rast in razvoj.
Ključne besede: patronažna medicinska sestra, patronažna zdravstvena nega, otrok, preventivni program, primarno zdravstveno varstvo
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 29; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici