| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 784
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Nizka rast otrok in vloga medicinske sestre v pediatrični endokrinologiji
Barbara Smogavc, 2009, diplomsko delo

Opis: Mnoge starše skrbi, ali je njihov otrok premajhen. Primerjajo ga z vrstniki v vrtcu ali na šolskem igrišču, pa tudi s sorodniki in prijatelji. Nizka rast, ki je tema tega diplomskega dela bo poudarila redkost te bolezni. Diplomsko delo smo oblikovali v treh delih. V prvem delu je predstavljena nizka rast z medicinskega vidika. Anatomija endokrinih žlez, fiziologija delovanja rastnega hormona, ugotavljanje nizke rasti pri otroku in nadomestnem zdravljenju z rastnim hormonom k temu pa smo vključili še vlogo in naloge medicinske sestre v ambulanti za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike UKC v Ljubljani. V drugem delu smo oblikovali standarde za antropološke meritve, ki se uporabljajo pri ugotavljanju nizke rasti pri otrocih, odvzem krvnega seruma za določitev količine rastnega hormona in o aplikaciji zdravila rastni hormon po procesu zdravstvene nege. V tem delu smo opisali tudi zdravstveno vzgojo staršev in otroka, ki bo prejemal zdravilo rastni hormon. Zavedamo se, da so informacije, ki jih posredujejo zdravstveni delavci na obolele otroke in njihove svojce že pol poti do želenega rezultata pri zdravljenju. Tretji del diplomske naloge je empirični del. Pri empiričnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je obsegal 20 vprašanj. Raziskava je bila opravljena po Dispanzerjih za otroke Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca v Mariboru, na kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike UKC v Ljubljani in na kliničnem oddelku za alergologijo in revmatske bolezni Pediatrične klinike UKC v Ljubljani. V raziskavi smo želeli izvedeti, kakšno je znanje zdravstvenih delavcev o nizki rasti in rezultate med seboj primerjali. Odgovori so se med seboj razlikovali, kar je bilo pričakovati, saj so le na kliničnem oddelku za endokrinologijo, edini v Sloveniji, ki se ukvarjajo z zdravljenjem nizke rasti.
Ključne besede: Nizka rast, otrok, rastni hormon, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.
Objavljeno: 02.06.2009; Ogledov: 3333; Prenosov: 668
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

22.
PATRONAŽNA ZDRAVSTVENA NEGA IN KOMUNIKACIJA
Patricija Lupša, 2009, diplomsko delo

Opis: Komunikacija je eno izmed področij človekovega vedenja in zato tudi bistveni element nudenja zdravstvene oskrbe. Z vidika nudenja zdravstvene nege komuniciramo, da negujemo, skrbimo, dajemo informacije, pomirjamo paciente, svojce, tolažimo, da zmanjšamo strah in stres, da vprašujemo in odgovarjamo na vprašanja. Diplomsko delo obravnava komunikacijo z vidika patronažne medicinske sestre. Predstavljena so teoretična izhodišča in elementi komunikacije z vidika različnih profesionalnih vlog patronažne medicinske sestre v odnosu do razumevanja same sebe, pacienta, svojcev in sodelavcev. Poudarek smo dali tudi na vzpostavitvi terapevtskega odnosa. Pogovor med medicinsko sestro in pacientom ne sme biti monolog ampak dialog. Metoda: Raziskava, je potekala med patronažnimi medicinskimi sestrami iz Zdravstvenega doma Dr. Adolfa Drolca Maribor. Podatke smo pridobili z delno strukturiranimi vprašalniki.V raziskavo je bilo vključenih 50 naključno izbranih patronažnih medicinskih sester. Uporabili smo neekspirimentalno-kvantitativno metodo raziskovanja. Rezultati so prikazani v obliki tabel in grafov. Rezultati: Rezultati ankete so pokazali, da se večina patronažnih medicinskih sester zaveda pomembnosti pravilne komunikacije s sodelavci in pacienti. Večina jih meni, da znajo dobro in pravilno komunicirati, v procesu komuniciranja s pacienti pa so pozorne tako na verbalno kot na neverbalno komunikacijo, zavedajo se, da mimika, gibi, geste in dejanja lahko povedo več, kot pa beseda. Vzpodbudni so rezultati raziskave, da zelo redko prihaja do konfliktov med patronažno medicinsko sestro in pacienti. Za glavni vzrok nastanka konflikta pa so navedle neupoštevanje navodil in nasvetov. Prav tako pa patronažne medicinske sestre poznajo izraz terapevtska komunikacija in se trudijo, da na takšen način komunicirajo s pacienti. Zanimivo pa je, da se zelo malo zanimajo za strokovno literaturo s področja komunikacije v zdravstveni negi. Zaključek: Na podlagi analize anketnega vprašalnika smo zaključili, da se večina patronažnih medicinskih sester zaveda pomembnosti pravilne in dobre komunikacije ter ohranjanja pozitivnih medosebnih odnosov.
Ključne besede: komunikacija, patronažna zdravstvena nega, patronažna medicinska sestra, pacient, terapevtska komunikacija
Objavljeno: 02.06.2009; Ogledov: 4942; Prenosov: 1176
.pdf Celotno besedilo (416,71 KB)

23.
Zdravstvena nega pri zlorabi psihoaktivnih substanc s poudarkom na alkoholu
Jasmina Oštir, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti življenje in boj žene, ki je bila odvisna od alkohola. Njene padce in vzpone, ki jih je imela in še trajajo. Opisali smo vzroke in posledice alkohola, ki se nanašajo tudi na pacientko. Opisali smo življenje pacientke od začetka odvisnosti do sedaj, ko gospa abstinira. Omenjen problem smo prikazali s pomočjo uporabe konceptualnega modela V. Henderson in obravnavo pacientke po 14-tih življenjskih aktivnostih. Na podlagi ugotovljenih negovalnih problemov smo oblikovali individualni načrt zdravstvene nege. Opredelili smo negovalne diagnoze, cilje, aktivnosti zdravstvene nege in ovrednotili načrt zdravstvene nege. Zaradi posledic, ki jih prinaša alkoholna odvisnost, trpi ogromno družinskih članov zasvojencev, predvsem otrok, ki so zaradi negativnega kroga zasvojenosti, nesrečni novi kandidati za to usodno bolezen. Problem vidimo v odnosu države do problema in same družbe. Ker smo narod z največ zasvojenimi z alkoholom v Evropi, smo velikokrat doživeli v naši družbi samo hvalo na ta pojav, kar veliko pove o reševanju tega problema. Če izpostavimo Dolenjsko, ki je po statistiki v ospredju v Slovenji, se velikokrat srečamo iz oči v oči z uničevalnimi učinki alkohola. Vendar verjamemo v moč posameznika, ki so nam lahko v vzgled s svojo močjo in vztrajnostjo v zgled. Lahko rečemo, da je tudi moj osebni boj in cilj, da bom v bodoče lahko pomagala ljudem, ki imajo probleme z alkoholom. »Nisem vedel, nisem si priznal, da potrebujem pomoč, da sem zasvojen, da sem bolan,« so pogoste besede človeka odvisnega od alkohola. »Poslušaj in sliši, ker je alkohol drugi obraz človeka.« To pa naj bo vodilo vsem zdravstvenim delavcem, ko se bomo srečali s tem problemom in verjemite da se bomo.
Ključne besede: Ključne besede: alkoholizem, odvisnost od alkohola, sindrom odvisnosti od alkohola, družina, socialno okolje, alkoholne pijače, patronažna zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno: 01.06.2009; Ogledov: 2999; Prenosov: 750
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

24.
DEZINFEKCIJA IN STERILIZACIJA V ZOBNI AMBULANTI
Anja Jošt, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni osnovni sterilizacijski postopki in načini razkuževanja ter razkužila, ki se uporabljajo v zobozdravstvu in higienski postopki vzdrževanja zobozdravstvenih instrumentov, aparatov, delovnega mesta in površin ter zobnoprotetičnih izdelkov po dogovorjenih standardih, s katerimi se učinkovito preprečuje prenos okužb v zobozdravstvu. Predstavljeno je tudi ravnanje z ostrimi predmeti in odpadki, ki nastajajo v zobni ambulanti in ukrepi za preprečevanje okužb. V posebnem poglavju je predstavljena pomembna vloga medicinske sestre pri preprečevanju prenosa okužb v zobozdravstvu, ki mora s svojim strokovnim in natančnim delom izvajati vse higienske postopke po dogovorjenih standardih, kakor tudi dosledno izvajati vse zahtevane aktivnosti na področju sterilizacije, nadzor nad sterilizacijo, kontrolo sterilnosti, evidenco sterilnosti in shranjevanje steriliziranega materiala. Predstavljeni so tudi higienski standardi, v katerih je opisan pravilen postopek čiščenja, dezinfekcije in sterilizacije nasadnih instrumentov, zobozdravniških instrumentov in drobnega instrumentarija ter razkuževanje zobnoprotetičnih izdelkov. Cilj doslednega in natančnega izvajanja higienskih postopkov v zobni ambulanti je preprečevanje prenosa okužb.
Ključne besede: dezinfekcija, sterilizacija, medicinska sestra, higienski standardi, preprečevanje okužb v zobni ambulanti.
Objavljeno: 02.06.2009; Ogledov: 6041; Prenosov: 958
.pdf Celotno besedilo (4,28 MB)

25.
Uporaba tehnologije hiperbarične oksigenacije v nujnih stanjih
Karmen Virk, 2009, diplomsko delo

Opis: Tehnologija hiperbarične oksigenacije (HBO) je vedno bolj uporabljena za zdravljenje najrazličnejših bolezenskih stanj. S tovrstno tehnologijo se lahko srečamo tudi v slovenskem prostoru. Tako smo v diplomski nalogi predstavili uporabnost tehnologije HBO v nujnih stanjih. Opredelili smo smernice za izvajanje zdravstvene nege pri pacientu, ki se zdravi s hiperbaričnim kisikom. Uporabnost tehnologije HBO smo opredelili z analizo raziskovalnih člankov, ki so potrdila, nekatera pa tudi ovrgla, uporabnost tehnologije HBO v nujnih stanjih. S poznavanjem tehnologije HBO so lahko medicinske sestre enakopravni člani zdravstvenega tima, ki vodi zdravljenje pacientov s hiperbaričnim kisikom.
Ključne besede: tehnologija hiperbarične oksigenacije (HBO), nujna stanja, medicinska sestra, smernice.
Objavljeno: 02.06.2009; Ogledov: 2181; Prenosov: 430
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

26.
ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA PO ZLOMU SPODNJIH OKONČIN
Lea Cesarec, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti bolnika z zlomom spodnjih okončin in tipične negovalne diagnoze, ki so za bolnika značilne. Opisali smo tudi specifičnosti zdravstvene nege pri bolniku po zlomu spodnjih okončin in sicer od sprejema in pregleda v urgentni kirurški ambulanti, do operativnega posega in po njem. V prvem delu diplomske naloge bomo opisali anatomijo spodnje okončine, diagnostiko zlomov spodnjih okončin in zdravljenje zlomov spodnjih okončin. V drugem delu diplomske naloge pa bomo predstavili zgodovinski razvoj zdravstvene nege, proces zdravstvene nege ter obravnavo bolnika po konceptualnem modelu Virginije Henderson in teoriji motivacije. Predstavili bomo tudi nekaj najpogostejših negovalnih diagnoz, ki so značilne za bolnika po zlomu spodnjih okončin, ter predstavili možne pooperativne komplikacije.
Ključne besede: spodnje okončine, zlom, bolnik, medicinska sestra, zdravstvena nega.
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 3882; Prenosov: 1677
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

27.
Motivacija - element zdravljenja pacientov na hemodializi
Mojca Prislan, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja motivacijo hemodializnega pacienta za sodelovanje pri zdravljenju. Predstavlja različne psihološke vidike in kakovost življenja pacienta s kronično ledvično odpovedjo. Opisana je vloga medicinske sestre pri motiviranju, ter zdravstvena vzgoja hemodializnega pacienta. Izpostavljena je komunikacija s pacientom kot pomemben dejavnik za kakovostno obravnavo pacienta na hemodializi. Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo dela, kot raziskovalni instrument pa anonimni vprašalnik zaprtega tipa. Dobljene rezultate smo obdelali in prikazali v obliki grafov. Ugotovili smo, da so pacienti motivirani za sodelovanje pri zdravljenju. Prav tako se vsi zavedajo svoje vloge in sodelovanja pri zdravljenju s hemodializo. Ugotovili smo tudi, da pacienti poznajo svojo bolezen. Eni so mnenja, da jo dovolj dobro poznajo, medtem ko drugi menijo, da bi jo lahko poznali še bolj. Pacientom pri zdravljenju veliko pomeni podpora medicinske sestre in tudi svojcev, saj so tako bolj motivirani za sodelovanje pri zdravljenju. Le mali odstotek je tistih pacientov, ki jim podpora ne pomeni ničesar. Ugotovljeno je bilo, da predpisanih omejitev pri zdravljenju dosledno ne upoštevajo vsi pacienti. Le ena tretjina je tistih, ki predpisane omejitve upoštevajo vedno, ena tretjina jih upošteva samo včasih, tretjina pa jih ne upošteva, kljub temu, da se vsi zavedajo posledic nesodelovanja pri zdravljenju.
Ključne besede: ledvica, hemodializa, motivacija, pacient, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra
Objavljeno: 14.07.2009; Ogledov: 3222; Prenosov: 567
.pdf Celotno besedilo (402,25 KB)

28.
Vloga medicinske sestre v centru za otroke z motnjami v razvoju
Vesna Mohorko Fajfar, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Namen diplomskega dela je bil predstaviti Center otrok z motnjami v razvoju ter vlogo in delo medicinske sestre, ki dela z otroci, pri katerih so prisotne razvojne motnje. Predstavljena je ambulantna obravnava otroka z motnjo v razvoju in najpogostejše duševne in telesne motnje pri otrocih ter sestava in delo strokovnega tima, ki dela z otroci z motnjo v razvoju. Opisani so tudi zunanji sodelavci tima, ki so pri tem delu zelo pomembni. Posebej je predstavljen razvojno presejalni Denver II. test in dnevne aktivnosti otroka z razvojno motnjo, Bobath metoda, Handling ter hipoterapijo in jahanje. Predstavljena so društva, ki skrbijo za otroke z motnjo v razvoju ter tako opisali Zavod za varstvo in usposabljanje v Dornavi, ter društva dnevnega varstva kot sta Sonček in Ozara. Posebno poglavje pa je namenjeno vlogi medicinske sestre v centru za otroke z motnjami v razvoju in pomenu komunikacije v zdravstvu ter vzgoji staršev za skrb otrok z motnjami v razvoju. Ključne besede: duševna motnja, telesna motnja, motnje v razvoju, center za otroke z motnjami v razvoju, medicinska sestra. ii ZUSAMMENFASSUNG Gegenstand dieser Diplomarbeit ist die Vorstellung des Zentrums für Entwicklungsstörungen und der Arbeit und Rolle einer Krankenschwester, die mit Kindern, die an Entwicklungsstörungen leiden, arbeitet. Vorgestellt werden die ambulante Behandlung von Kindern mit Entwicklungsstörungen, die häufigsten physischen und psychischen Störungen und die Zusammensetzung des Expertenteams, das mit solchen Kindern arbeitet. Auch die Außenmitarbeiter werden in dieser Arbeit behandelt, weil sie eine wichtige und unterstützende Rolle bei der Behandlung von Kindern mit Entwicklungsstörungen spielen. Besonders hervorgehoben wird der Denver II Test und die täglichen Aktivitäten des Kindes mit Entwicklungsstörungen, die Bobath-Methode, Handling, Hippotherapie und therapeutisches Reiten. In der Diplomarbeit werden auch Vereine wie Sonček und Ozara vorgestellt, die sich mich der Betreuung von Kindern mit Entwicklungsstörungen beschäftigen und die Anstalt für Betreuung und Ausbildung in Dornava. Ein Kapitel ist auch der Rolle und Arbeit der Krankenschwester im Zentrum für Entwicklungsstörungen, der Bedeutung von Kommunikation in der Medizin und der Erziehung von Eltern, die für ein Kind mit Entwicklungsstörungen sorgen, gewidmet. Stichwörter: Geistesstörung, körperliche Störung, Entwicklungsstörung, Zentrum für Entwicklungsstörungen, Krankenschwester. Iii KAZALO 1 UVOD……………………………...……………………………………………...…..…....1 1.1 Namen….…………………...…………………………………………..……...…….…..2 1.2 Cilji………………………...………………………………………...……....…………...2 2 OTROCI Z MOTNJAMI V RAZVOJU…..…………………………….………...3 2.1 Najpogostejše razvojne motnje…….………………………………………………5 2.1.1 Dihalne motnje med spanjem……………………………...……………………………..8 2.1.2 Anksiozne motnje pri otrocih in adolescenti.………………........….………….……….10 2.1.3 Socialna anksioznost……………………………………………………..……………...11 2.1.4 Separacijska anksioznost………………………………..……………………..……….11 2.1.5 Generalizirana anksioznost……………………………..……………………………….11 2.1.6 Selektivna nemost ali mutizem………………………….………………………………12 2.1.7 Specifične fobije…………………...…………………….…………….………………..12 2.1.8 Odklanjanje in izogibanje šole………………………….……………….……...………13 2.1.9 Panična motnja………………………………………….……
Ključne besede: Ključne besede: duševna motnja, telesna motnja, motnje v razvoju, center za otroke z motnjami v razvoju, medicinska sestra.
Objavljeno: 24.06.2009; Ogledov: 3593; Prenosov: 522
.pdf Celotno besedilo (239,81 KB)

29.
Sporazumevanje v starosti in med boleznijo
Marjetka Kodermac, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira pomen komunikacije in sporazumevanja s starostniki v času zdravja in bolezni. V diplomski nalogi je opredeljena komunikacija, staranje in spremembe v starosti, predstavljene so bolezni in sindromi starostnika, ki vplivajo na komunikacijo, sporazumevanje z naglušnim, slabovidnim/slepim ter kognitivno motenim starostnikom, predstavljena je tudi vloga medicinske sestre v komunikaciji s starostnikom v zdravstveni negi starostnika. Z raziskavo smo želeli ugotoviti s kakšnimi težavami se srečuje zdravstveno osebje med pogovorom s starostnikom, katere okoliščine vplivajo na pogovor, ugotoviti najpogostejše ovire za uspešno sporazumevanje in ugotoviti ali se upošteva starostnikovo dostojanstvo. Ugotoviti smo želeli tudi strokovno znanje medicinskih sester, ali vedo dovolj o komunikaciji in katero obliko komunikacije uporabljajo. Raziskava zajema 30 naključno izbranih anketirancev v domu upokojencev Danice Vogrinec v Mariboru. Grafično prikazani rezultati so pokazali, da je vzrok težav med pogovorom predvsem iz strani starostnikov, saj ne slišijo dobro in zaradi pešanja kognitivnih funkcij starostniki zdravstvenih delavcev ne razumejo, prav tako se težave pojavljajo tudi pri nepoznavanju starostnikovih navad. Iz raziskave je razvidno, da okoliščine kot so pomanjkanje časa in kadra, ustreznost prostora in okolja, ter nepravilen sistem dela ovirajo uspešen pogovor s stanovalci. Razvidno je, da je večina anketirancev za najpogostejšo oviro v sporazumevanju označilo pomanjkanje časa za odkrit pogovor, negotovost in strah pacienta ter nezaupanje pacienta, organizacijske pomanjkljivosti, pomanjkljivo znanje in izkušnje zdravstvenega osebja. Raziskava nam je tudi pokazala, da so anketiranci na svojem delovnem mestu opazili nekaj situacij kršenja starostnikovega dostojanstva kot npr. ignoriranje, neposlušnost, neenakost, uporaba pomanjševalnic ter predolgo razgaljen starostnik med nego. Večina anketiranih se je udeležilo strokovnega izobraževanja o komunikaciji in meni, da so v času izobraževanja pridobili dovolj znanja o pomenu komunikacije ter da imajo dovolj strokovnega znanja za delo s starostnikom. V raziskavi je tudi razvidno, da anketiranci največkrat uporabljajo tako verbalno kot neverbalno komunikacijo. Pri neverbalni komunikaciji se največ poslužujejo nasmeha, pogleda, stisku roke, mimiki obraza, uporabo terapevtskega dotika, najmanj pa se poslužujejo božanja.
Ključne besede: komunikacija, sporazumevanje, starostnik, medicinska sestra, samopodoba, zdravstvena nega
Objavljeno: 02.06.2009; Ogledov: 4023; Prenosov: 954
.pdf Celotno besedilo (590,46 KB)

30.
Kakovost življenja starostnika po operaciji kolka
Janez Hercan, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili starostnika in njegovo kakovost življenja po operaciji kolka. V prvem, teoretičnem delu so opisani dejavniki tveganja za zlom kolka, diagnostika in zdravljenje, preprečevanje padcev ter rehabilitaciji po zlomu. Posebej pa smo se osredotočili na kakovost življenja starostnika po operaciji kolka. Bolniku je po operaciji v veliko pomoč podpora družine in drugih. Namen diplomskega dela je bil raziskati kakovost življenja starostnika po operaciji kolka. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati na podlagi anonimnega anketnega vprašalnika. Vprašalnik je vseboval 19 vprašanje odprtega in zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 10 starostnikov. Raziskavo smo želeli ugotoviti kako lahko medicinska sestra vpliva na kakovost življenja starostnika po operaciji kolka, kako so starostniki pripravljeni na odpust iz bolnišnice ter kakšno vlogo ima pri zagotavljanju kakovosti življenja starostnika njegova družina. Bistvene ugotovitve so pokazale, da imajo pri kakovosti življenja starostnika po operaciji kolka medicinska sestra in njegovi svojci pomembno vlogo. Prav tako smo tudi ugotovili, da se kakovost življenja pacienta po operaciji bistveno zmanjša.
Ključne besede: starostnik, kakovost življenja, zlom kolka, medicinska sestra, zdravstvena nega, svojci
Objavljeno: 14.07.2009; Ogledov: 5592; Prenosov: 1188
.pdf Celotno besedilo (469,18 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici