| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 784
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Zdravstvena nega bolnika po poškodbi hrbtenice
Mira Karčovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je sprva opredeljena topografska in funkcionalna anatomija hrbtenice, nato pa najpogostejše poškodbe le-te. Sledi kratek pregled osnovnih diagnostičnih metod in vrst zdravljenja. Poškodbe hrbtenice se najpogosteje zgodijo v delovnih okoljih, prometu in športu. Zvin vratne hrbtenice je najpogostejša poškodba hrbtenice in se zdravi konzervativno. Popolna ohromelost zgornjih in spodnjih udov (tetraplegija) je lahko posledica nestabilnih zlomov vratne hrbtenice s spremljajočo okvaro hrbtenjače. Takšne poškodbe se zdravijo operativno. Razložene so teoretske osnove zdravstvene nege in pojasnjena procesna metoda dela. Praktično izvajanje zdravstvene nege temelji na specifičnosti bolnikovega zdravstvenega stanja in problemov pri izpolnjevanju osnovnih življenjskih aktivnosti, ki jih je opredelila Virginija Henderson. Specialist zdravstvene nege je nujen član zdravstvenega in rehabilitacijskega tima, znotraj katerega opravlja samostojno zdravstveno nego in sodeluje v diagnostično – terapevtski obravnavi z izvajanjem številnih medicinsko tehničnih posegov, posebej pri hospitaliziranih in operiranih bolnikih. Namen službe zdravstvene nege je izvajati celostno in kakovostno zdravstveno nego utemeljeno na načelih stroke, humanosti, morale in etike.
Ključne besede: hrbtenica, poškodba, bolnik, medicinska sestra, zdravstvena nega, rehabilitacija
Objavljeno: 28.04.2009; Ogledov: 6580; Prenosov: 1398
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

12.
Način življenja starostnika z obstipacijo
Mihaela Poličnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili način življenja starostnikov z obstipacijo v institucionalnem varstvu. V prvem delu smo predstavili starost in prehrano, ki ima pomembno vlogo pri prebavi. Opisali smo posebnosti prehranjevanja in pitja pri starostniku. Poudarek diplomskega dela je bil namenjen obstipaciji pri starostniku in odvajalnim sredstvom. Opisali smo domsko varstvo in organiziranost zdravstvene nege v Centru starejših Gornji Grad. Posebno poglavje smo namenili zdravstveni negi kronično obstipiranega starostnika. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali je obstipacija pogost problem pri starostnikih in ugotoviti najpogostejše vzroke zaprtja. Ugotoviti smo želeli, ali starostnike motivirajo za aktivnosti gibanja, ki jih ponujajo v zavodu. Raziskavo smo izvedli v februarju 2009 v Centru starejših Gornji Grad. V raziskavo je bilo vključenih 40 stanovalcev. Anketni vprašalnik je vseboval 16 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Rezultati so pokazali, da je obstipacija pogost problem pri starostnikih. Ugotovili smo, da uživajo naravna odvajalna sredstva za lajšanje težav z odvajanjem. Rezultati raziskave so tudi pokazali, da stanovalci, ki imajo težave z odvajanjem popijejo premalo tekočine. Ugotovljeno je bilo, da je medicinska sestra tista, ki spodbuja stanovalce k aktivnostim v domu.
Ključne besede: starostnik, način življenja, obstipacija, odvajalna sredstva, medicinska sestra, institucionalno varstvo
Objavljeno: 27.03.2009; Ogledov: 4896; Prenosov: 790
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

13.
Bolnik z možganskim tumorjem
Mihael Borojević, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz medicinskega dela, negovalnega dela in študije primera. Prvi del predstavlja anatomijo in fiziologijo glave, vse o možganskih tumorjih, epidemiologijo, splošno klasifikacijo, etiologijo, proces razvoja, kancerogenezo in biologijo, prepoznavanje, klasifikacijo po WHO in zdravljenje možganskih tumorjev. Drugi del predstavlja specifičnost zdravstvene nege bolnika z možganskim tumorjem. Obsega zahtevno pripravo na operativni poseg, pooperativno nego in rahabilitacijo bolnikov. Diplomsko delo vključuje uporabo teorije Doroteje E. Orem; kot delno nadomestni (kompenzacijski) sistem zdravstvene nege tistih aktivnosti samooskrbe, ki jih bolnik ne more izvajati sam in pri njih potrebuje pomoč medicinske sestre. Diplomsko delo smo zaključili s študijo primera bolnice z možganskim tumorjem.
Ključne besede: možganski tumorji, bolnik, medicinska sestra, zdravstvena nega
Objavljeno: 30.04.2009; Ogledov: 2778; Prenosov: 504
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

14.
Poklicno zadovoljstvo medicinskih sester v enoti intenzivne terapije
Petra Križan, 2009, diplomsko delo

Opis: Poklicno zadovoljstvo predstavlja velik del našega življenja, zato ni vseeno, kako se počutimo pri delu in ali smo zadovoljni ali ne. Zaradi čustveno intenzivnega in metodično zahtevnega dela z ljudmi v intenzivni terapiji so zelo pomembni medsebojni odnosi, ki jih medicinske sestre vzpostavljajo na svojem delovnem mestu. Uspeh zdravljenja življenjsko ogroženih bolnikov v enoti intenzivne terapije je odvisen predvsem od timskega dela ter dobro organiziranega medsebojnega sodelovanja vseh medicinskih strok in strokovnjakov, ki so udeleženi pri zdravljenju. V občutljivem srečevanju z življenjskimi stiskami bolnikov lahko medicinske sestre učinkovito pomagajo le, če tudi same izberejo pot, ki pomeni strokovni razvoj in osebnostno rast. Zaradi obremenjenosti, včasih nezadovoljstva z medsebojnim sodelovanjem in dela z bolniki v življenjski nevarnosti, se lahko pri medicinskih sestrah pojavi sindrom izgorelosti, kar povzroča stres. Diplomska naloga v teoretičnem delu predstavlja poklicno zadovoljstvo, medosebne odnose in komunikacijo med medicinskimi sestrami v intenzivni terapiji. Naloga teoretično reflektira in interpretira situacije in momente pri delu, v katerih je izražena potreba po superviziji. Eno izmed možnih metod preprečevanja oziroma reševanja morebitnih problemov predstavlja supervizija in proces izvajanja le-te. V praktičnem delu so rezultati anonimnega anketnega vprašalnika, ki je bil opravljen v enoti intenzivne terapije v Kliničnem centru Ljubljana. Razdeljenih je bilo 30 anonimnih anketnih vprašalnikov kateri so bili vsi vrnjeni. Rezultati kažejo, da je večina medicinskih sester zadovoljnih z delom v enoti intenzivne terapije. Komunikacija je večinoma stalna vendar odkriti odnosi so redki. Iz rezultatov je tudi razvidno, da se večinoma pri delu pojavlja stres. Medicinske sestre menijo, da bi supervizija pripomogla k boljšim medsebojnim odnosom in boljši komunikaciji. Vladali bi tudi bolj odkriti odnosi med sodelavci in stres bi se zelo zmanjšal v delovnem okolju.
Ključne besede: Medicinska sestra, intenzivna terapija, supervizija, medsebojni odnosti, stres, komunikacija
Objavljeno: 30.04.2009; Ogledov: 4154; Prenosov: 777
.pdf Celotno besedilo (532,12 KB)

15.
VPLIV PREHRANE NA ZDRAVJE ŠOLSKIH OTROK
Darja Lukman, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je poudarjena preventivna dejavnost z namenom, da opozorimo na potrebno vzgojo otrok, da bi lahko že zgodaj osvojili znanja o zdravem načinu življenja in tako živeli tudi v odrasli dobi. Osrednja tema so smernice zdravega prehranjevanja in vloga medicinske sestre pri promociji zdrave prehrane. Zaradi prezaposlenosti staršev so otroci mnogokrat prepuščeni samemu sebi in čas zapolnijo z gledanjem televizije in sedenjem pred računalnikom. Premalo se gibljejo na svežem zraku in uživajo nezdravo hrano, vse to pa vodi v slabe življenjske navade. Predstavili smo organizacijo zdravstvenega varstva otrok in mladine nekoč in danes, opisali determinante zdravja in motnje hranjenja. Veliko časa otroci preživijo v šoli, zato smo opisali Evropski projekt Zdravih šol. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli na Osnovni šoli Frankolovo v januarju 2009. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako zdravo se prehranjujejo šolarji na Osnovni šoli Frankolovo in kakšno je njihovo znanje in odnos do zdrave prehrane. Ugotovili smo, da imajo slabe prehranjevalne navade, premalo uživajo sadje in zelenjavo, preveč uživajo slaščic in pijejo sladkane pijače.
Ključne besede: zdrava prehrana, promocija, zdravstvena vzgoja, šolski otroci, mladostniki, zdrav življenjski slog, medicinska sestra.
Objavljeno: 30.04.2009; Ogledov: 3992; Prenosov: 993
.pdf Celotno besedilo (294,93 KB)

16.
HIŠNI OBISK PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE OB ROJSTVU OTROKA
Irena Emeršič, 2009, diplomsko delo

Opis: IZVLEČEK Diplomska naloga predstavlja raziskavo o zadovoljstvu in nezadovoljstvu mater s hišnimi obiski patronažne medicinske sestre ob rojstvu otroka, izvedeno leta 2008/09, v katero je bilo zajetih 30 otročnic, katerih novorojenci so stari do 28 dni. Cilji raziskave so bili: Ugotoviti dejavnike, ki vplivajo na počutje (subjektivno počutje) matere ob hišnih obiskih. Ugotoviti, kako matere sprejemajo obremenitve in neizkušenost v zvezi z oskrbo novorojenca. Ugotoviti kako v Sloveniji poskrbi patronažna služba za matere ob rojstvu otroka. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketirane otročnice povprečno stare 29 let, z dvema otrokoma, zadovoljne z obiski patronažne medicinske sestre. Da so empatija in vključevanje družine, predvsem očeta pomembni dejavniki, ki vplivajo na počutje in zadovoljstvo matere. Matere dobro prenašajo obremenitve in neizkušenost pri oskrbi novorojenca. Patronažna služba pa v Sloveniji dobro poskrbi za matere ob rojstvu otroka. Med zastavljenimi hipotezami sta dve potrjeni: Da matere potrebujejo več obiskov in s tem več pozornosti medicinske sestre. Da so matere zadovoljne z delom patronažne medicinske sestre. Hipoteza, da si matere želijo, da bi otroke in njih oskrbela babica pa je ovržena, saj so rezultati raziskave pokazali, da si kar 80% izprašanih otročnic želi na hišnem obisku patronažno medicinsko sestro. Nosečnost, porod in poporodno obdobje ni bolezen, temveč fiziološki procesi, vendar kljub temu prinaša določeno tveganje za zdravje in življenje matere in otroka. Zavedati se moramo, da se je potrebno zelo posvetiti zdravju žensk v obdobju, ko so najbolj ranljive, v času, ko rojevajo nova življenja.
Ključne besede: DESKRIPTORJI: otročnica, novorojenec, družina, patronažno varstvo, patronažna medicinska sestra, javno zdravstvo
Objavljeno: 27.05.2009; Ogledov: 4006; Prenosov: 1217
.pdf Celotno besedilo (904,65 KB)

17.
Oskrba bolnika s hidrocefalusom
Mihaela Notersberg, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz medicinskega in negovalnega dela. Prvi del je medicinski in predstavlja vse o hidrocefalusu; anatomijo, fiziologijo glave ter najpomembnejše diagnostične metode, epidemiologijo, etiologijo, klinično sliko, prognozo ter zdravljenje hidrocefalusa. Drugi del je negovalni in predstavlja jedro diplomskega dela. V njem so predstavljeni negovalni procesi pri bolnikih s hidrocefalusom po operaciji, najpomembnejše negovalne diagnoze z načrtovanimi intervencijami, izvajanje negovalnih intervencij ter vrednotenje doseženih ciljev in dokumentiranje. Diplomsko delo predstavlja tudi pomembnost zdravstvene nege, ki ima pri tovrstnih bolnikih velik pomen tako pri timski obravnavi, kakor tudi pri individualni obravnavi bolnika v bolnišnici, in tudi doma.
Ključne besede: hidrocefalus, bolnik, medicinska sestra, zdravstvena nega
Objavljeno: 27.05.2009; Ogledov: 2555; Prenosov: 427
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

18.
REHABILITACIJA NAGLUŠNIH, ZAKONODAJA IN VLOGA CIVILNE DRUŽBE
Adem Jahjefendić, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena problematika naglušnih, načini ugotavljanja slušne okvare, načini rehabilitacije in zakonodaja, ki ureja njihove pravice. Predstavljena je tudi vloga Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki izvaja posebne socialne programe, bdi nad izvajanjem zakonodaje in opozarja na kršitve pravic gluhih in naglušnih. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo opravili v letu 2009 v devetih društvih gluhih in naglušnih po Sloveniji in pri enem dobavitelju slušnih aparatov. Izvedli smo anketo na vzorcu 154 uporabnikov slušnih aparatov. Želeli smo ugotoviti, ali naglušni uporabljajo slušni aparat, ali obiskujejo govorne in slušne vaje, ali poznajo tehnične pripomočke, opozoriti na problematiko naglušnih oseb in na pomen informiranosti za lažjo vključitev v družbo. Rezultati so pokazali, da naglušni uporabljajo slušni aparat in da so seznanjeni z tehničnimi pripomočki. Ugotovili smo, da uporabniki slušnih aparatov ne obiskujejo vaje govora in poslušanja. Pri izobraževanju, v vsakdanjem življenji in delu se pri uporabnikih slušnih aparatov pojavljajo komunikacijske ovire, zato mora biti skrb za informiranost naglušnih glavna naloga vseh, ki delamo in smo v stiku z njimi, kar velja tudi za medicinske sestre, saj so prve, ki pridejo v stik z naglušnimi.
Ključne besede: sluh, naglušni, rehabilitacija, slušni aparat, zveza, zakonodaja, medicinska sestra
Objavljeno: 02.06.2009; Ogledov: 2434; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

19.
IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE VODILNIH MEDICINSKIH SESTER
Zvonka Fekonja, 2009, diplomsko delo

Opis: Ustrezna izobraženost in usposobljenost vodilnih medicinskih sester v zdravstveni negi je pogoj za strokovno in učinkovito delo. Vlaganje v znanje na tem področju je dobra investicija, saj lahko le miselno in ustvarjalno prožne medicinske sestre sledijo stalnim spremembam, ki so tako hitre, da je znanje iz preteklosti lahko ovira za načine odzivanja na nove situacije. V diplomski nalogi predstavljamo potek izobraževanja in usposabljanja vodilnih medicinskih sester in z raziskavo ugotavljamo obstoječe stanje glede izobraževanja in usposabljanja vodilnih medicinskih sester v zdravstveni negi. Analiza raziskave je pokazala, da je izobrazbena struktura vodilnih medicinskih sester pretežno visoka stopnja izobrazbe. Takšna trenutna izobrazba vodilnih medicinskih sester se ne sklada z v vprašalnikih izraženo potrebno izobrazbo, ki mora biti najmanj univerzitetna. Dosedanja oblika izobraževanja in usposabljanja za diplomirano medicinsko sestro je za opravljanje vodilne funkcije neustrezna, zato si večina medicinskih sester želi pridobiti dodatna znanja s področja vodenja in menedžmenta. Raziskava je tudi pokazala, katera znanja si vodilne medicinske sestre želijo dodatno pridobiti in nadgraditi. Rezultati nakazujejo potrebo po poenotenju znanja iz menedžmenta zdravstvene nege ter organizacijo podiplomskega študija s področja vodenja in menedžmenta v zdravstveni negi. Izobraževalni proces za vodilne medicinske sestre v zdravstveni negi mora vključevati posodobljene, moderne in aktualne izobraževalne programe in razvoj temeljnih strokovnih znanj in kompetenc, da bi lahko bili vodje na tekočem v stroki, menedžmentu in poslovanju. Programi izobraževanja vodstvenih kadrov morajo temeljiti na aktualnih znanstvenih informacijah ter na najbolj sodobnih spoznanjih stroke zdravstvene nege in menedžmenta. Ti programi so potrebni za vodilne medicinske sestre na vseh nivojih, le da so vsebine in kompleksnost vsebin drugačne.
Ključne besede: vodilna medicinska sestra, izobraževanje, usposabljanje, zdravstvena nega
Objavljeno: 03.06.2009; Ogledov: 3386; Prenosov: 663
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

20.
Vloga medicinske sestre pri obravnavi bolnikov z izgubo krvi v času anestezije in operacije
Vera Savić, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti vlogo medicinske sestre pri obravnavi bolnikov z izgubo krvi v času anestezije in operacije, kakor tudi doseči zastavljene cilje, ki temeljijo na znanju in usposobljenosti anestezijskih medicinskih sester, da prepoznajo možnosti za nastanek krvavitve, poznajo načine dajanja transfuzije in pravilnega ukrepanja, ter zdravstveni negi pacienta v času operacije in nadomeščanja izgubljene krvi s transfuzijo. V sklopu diplomskega dela smo predstavili problem krvavitve in nadomeščanja izgube krvi s transfuzijo, kar v današnjem času predstavlja velik zdravstveni problem. V teoretičnem diplomskem delu smo uporabili deskriptivni raziskovalni pristop in metodo kompilacije. Delo je sestavljeno iz dveh teoretičnih delov, ki vsak po svoje opiše zastavljeno problematiko. V prvem, medicinskem delu, predstavimo anestezijo, operacijo, krvavitev, hemoragični šok in transfuzijo. V drugem delu pa opisujemo vlogo medicinske sestre pri problemu nadomeščanja krvi s sistemom za avtotransfuzijo Cell Saver 5, njegovo uporabo in delovanje ter kot najpomembnejše, zdravstveno nego takšnega pacienta, spremljanje njegovega stanja v času anestezije in operacije. Pomembno je, da anestezijska medicinska sestra s svojim znanjem in izkušnjami pripomore k doseganju ciljev tako samostojno kot v delovanju s celotnim timom v času operacije, da pravočasno prepozna znake, ki lahko vodijo v hemoragični šok, zna v določenem trenutku pravilno ukrepati in s tem pripomoči k ohranitvi bolnikovega življenja.
Ključne besede: medicinska sestra, izguba krvi, anestezija in operacija, obravnava bolnika
Objavljeno: 01.06.2009; Ogledov: 3273; Prenosov: 501
.pdf Celotno besedilo (3,93 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici