Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Bronhitis je zelo pogosto obolenje pri otrocih v predšolskem obdobju, zato smo v zaključnem delu ugotavljali osveščenost staršev o bronhitisu in ukrepih. Zanimalo nas je, če otroci, ki obiskujejo vrtec pogosteje obolevajo za tem obolenjem kot ostali, ki vrtca ne obiskujejo. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo dela ter kvantitativno metodologijo. Podatke za raziskovalni del smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, na vprašanje pa je odgovorilo 30 staršev predšolskih otrok. Rezultati: Starši poznajo obolenje bronhitis, vendar se je z njim srečala manj kot tretjina otrok anketiranih oseb. Pri vseh se je kot simptom pokazal težko dihanje in kašelj, kar je tudi sicer najpogostejši simptom. Ukrepe pri bronhitisu poznajo bolj slabo. Prav tako pa jih je le tretjina mnenja, da obiskovanje vrtca povečuje tveganost za obolevnost njihovega otroka. Diskusija in zaključek: Obolenje bronhitis je pogosto predvsem pri predšolskih otrocih in v hladnih mesecih. Z dobrimi preventivnimi ukrepi in znanjem, ki bi ga starši lahko dobili od zdravstvenih delavcev, bi lahko to obolenje preprečili in ga omejili. Veliko staršev išče informacije preko interneta, kjer vsi viri niso zanesljivi. Z dobrimi navodili zdravstvenih delavcev, vestnimi starši, ki le te ukrepe izpolnjujejo, ter dobrimi vzgojitelji, ki opozorijo na obolenje, lahko zmanjšamo razširjenost RSV virusa in posledično bronhitisa.
Ključne besede: vrtčevski otroci, okužba zgornjih dihal, bronhitis, starši, medicinska sestra, pogosto obolenje.
Objavljeno v DKUM: 17.12.2019; Ogledov: 1361; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,59 MB)

Opis: Izhodišča: Vsak posameznik kdaj v življenju doživlja stres, zaradi katerega se lahko počuti ogroženo. Do stresa prihaja že tekom izobraževanja, zato predstavlja te del vsakdanjega življenja študentov. Namen zaključnega dela je raziskati pojavnost stresa in strategije obvladovanja stresa med študenti zdravstvene nege. Raziskovalne metode: Izvedba raziskave je temeljila na kvantitativni metodologiji. Uporabili smo opisno metodo dela. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Za analizo hipotez smo uporabili hi-kvadrat preizkus in binomski test. Rezultati: V raziskavi je 74,1 % študentov ocenilo, da doživlja zmerno stopnjo stresa. Rezultati glede na spol so pokazali, da so tako študenti kot študentke doživljali podobno stopnjo stresa (χ2 = 1,252; p = 0,535), prav tako so redni in izredni študenti poročali o podobni stopnji stresa (χ2 = 2,531; p = 0,282). Študenti tretjega letnika so navajali višjo stopnjo stresa v primerjavi s študenti prvega letnika (χ2 = 11,970; p = 0,003). Diskusija in zaključek: Študenti zdravstvene nege se med izobraževanjem poleg vsakdanjih težav srečujejo tudi z izobraževalnimi in kliničnimi stresorji. Večinoma uporabljajo pozitivne mehanizme obvladovanja stresa. Uspešno obvladovanje stresa pripomore k zmanjšanju negativnega učinka na zdravje.
Ključne besede: zaznani stres, stresorji, medicinska sestra, izobraževanje zdravstvene nege, strategije obvladovanja.
Objavljeno v DKUM: 26.11.2019; Ogledov: 1695; Prenosov: 250
Celotno besedilo (824,91 KB)

Opis: Izhodišče in namen: Kakovostna zdravstvena vzgoja je osnova za razvoj usposobljenih zdravstvenih delavcev, zato je nujno, da izobraževalne institucije nudijo podporo in smernice za razvoj učnih načrtov, ki temeljijo na določenih kompetencah. V Sloveniji pedagoške kompetence medicinskih sester učiteljic niso dobro definirane, zato je namen tega dela raziskati koncept pedagoških kompetenc medicinskih sester učiteljic in ugotoviti poznavanje le-teh glede na priporočila SZO. Raziskovlana metodologija: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo, deskriptivni pristop in izvedli presečno opazovalno raziskavo. Kot raziskovalni inštrument je uporabljen anketni vprašalnik zaprtega tipa, povzet in prilagojen po raziskavi, ki jo je SZO na področju kompetenc medicinskih sester učiteljic opravljala v letih 2014-2016. Rezultati: Ugotovili smo, da je srednješolsko izobraževanje na področju zdravstvene nege v Sloveniji enotno, primerljivo in kakovostno ter da so medicinske sestre učiteljice s pedagoškim in andragoškim izobraževanjem ter strokovnim izpitom bolj kompetentne za opravljanje svojega dela na področju oblikovanja, izvajanja in vrednotenja programa učnega načrta, boljše poznajo principe sodobnega izobraževanja, kakor tudi teorije, načela in modele, na katerih temelji oblikovanje kurikuluma in vrednotenje izobraževanja, imajo večje spretnosti za načrtovanje, izvajanje, spremljanje ter ocenjevanje kurikuluma in da se več vključujejo v poučevanje. Diskusija in zaključek: Medicinske sestre učiteljice na srednješolski ravni izobraževanja poznajo pedagoške kompetence in delo opravljajo kompetentno ter strokovno. Pričujoča raziskava je pokazala, da ne zaostajamo na področju izobraževanja za najboljšimi trendi glede teorije in prakse zdravstvene nege ter da dosegamo zahteve SZO na področju kompetenc v izobraževanju.
Ključne besede: kompetence, medicinska sestra, mentor, izobraževanje, srednješolsko izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 18.11.2019; Ogledov: 1823; Prenosov: 285
Celotno besedilo (1,82 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Opravljanje poklica v zdravstveni negi, je pogosto naporno. Večina zaposlenih v zdravstveni negi opravlja delo na tri izmene. Pogosto se pojavljajo težave s spanjem po prihodu domov iz nočne izmene, za kar pa se pojavi takrat začasna preprosta rešitev, uporaba uspavalne tablete. Zato je bil namen diplomske naloge ugotoviti uporabo uspaval med zaposlenimi v zdravstveni negi po nočnem delu in to primerjati na treh strokovnih področjih, kirurškem, internem in psihiatričnem. Raziskovalne metode: Diplomsko delo temelji na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Podatke smo zbirali z anketnim vprašalnikom pri tem pa zajeli namenski vzorec (n = 150) izvajalcev zdravstvene nege, na treh različnih strokovnih področjih. Rezultati: Čeprav več kot polovica (52,5 %) anketiranih meni, da je uporaba uspaval med izvajalci zdravstvene nege razširjena, smo z raziskavo ugotovili, da je uporaba uspaval pretežno nizka, saj med vsemi anketiranci uspavala uporablja le 14,7 %, kar predstavlja manj kot eno šestino. Ugotovili smo tudi, da je uporaba manjša (2,1 %) na psihiatričnem področju, kjer se delavci v zdravstveni negi srečujejo z odvisnostjo in posledicam zlorabe. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da manj kot šestina anketiranih uporablja uspavala. Prav tako ugotavljamo, da je uporaba uspaval manjša na psihiatričnih oddelkih. Pomanjkanje kvalitetnega spanja lahko pogosteje privede do neželenih dogodkov, ki jih želimo preprečiti saj lahko ogrozijo človeško življenje. Z uporabo uspaval se tveganje za neželene dogodke le poveča, saj imajo le–ti vpliv na živčevje, še posebej kadar jih vzamemo prepozno, da jih naše telo izloči.
Ključne besede: Medicinska sestra, izmensko delo, uporaba, hipnotiki, sedativi.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2019; Ogledov: 1468; Prenosov: 189
Celotno besedilo (405,92 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: Prezgodnji porod je vodilni vzrok za neonatalno umrljivost in obolevnost. Za nedonošenčke je značilno, da se soočajo s številnimi težavami v razvoju. Z namenom preprečevanja teh zapletov se uporablja kenguru metodo. Dokazano ima metoda številne prednosti za nedonošenčke in njegove starše. Metoda v revnih državah nedonošenčkom omogoča preživetje, v razvitih pa staršem omogoči boljšo povezanost z svojim nedonošenčkom. Raziskovalna metodologija: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Vključitveni kriteriji pri iskanju člankov so bili članki le v slovenskem in angleškem jeziku, ki so bili polno dostopni. Uporabili smo podatkovne baze EBSCOhost in PubMed ter Cobbis. Rezultati pregleda literature so predstavljeni s PRISMO. Zbrane podatke smo opisno predstavili. Rezultati: Uporaba kenguru metode ima veliko pozitivnih učinkov na nedonošenčka, le nekaj od teh je: nižja mortaliteta, fiziološka stabilnost, krajša hospitalizacija, močnejša vez med materjo, očetom in otrokom in lažje spoprijemanje s stresom. Diskusija in zaključek: Kenguru metoda pri nedonošenčku ima temeljni pomen za nadaljnji razvoj otroka. Učinki metode segajo še v odraslo dobo. Veliko vlogo pri metodi ima medicinska sestra, ki skrbi za izobraževanje staršev o nedonošenčku in njegovih potrebah.
Ključne besede: razvoj otroka, medicinska sestra, prednosti metode, prezgodnji porod, starši, intenzivna nega, izboljšana navezanost.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2019; Ogledov: 1283; Prenosov: 171
Celotno besedilo (490,18 KB)