| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 784
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
Ocena pacientov o kakovosti dela medicinske sestre v ambulantni dejavnosti
Ana Žuna, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja najprej teoretični del o delu medicinske sestre v ambulantni dejavnosti. Delo medicinske sestre v ambulantni dejavnosti je raznoliko in naporno. Ker je vsaka medicinska sestra odgovorna za veliko število pacientov, nas je zanimalo, kako si medicinske sestre organizirajo obravnave pacientov in kako so pacienti zadovoljni z obravnavo v ambulantah s strani medicinske sestre. V raziskavi je sodelovalo petdeset pacientov Zdravstvene postaje Tezno, kateri so odgovarjali na anketni vprašalnik z enaindvajsetimi vprašanji. Raziskava je potekala v mesecu aprilu 2009. Z raziskavo smo ugotovili, da se kar 92% pacientov na obravnavo oz. pregled predhodno naroči, kar pripomore k boljšemu načinu obravnave in krajšemu času čakanja na obravnavo. 66% pacientov, ki so na obravnavo čakali, je dobilo pojasnilo, zakaj so bili obravnavani z zamudo. Pacienti so mnenje, da veliko odgovornost za zamujanje obravnave nosijo sami, saj se še vedno veliko pacientov ne drži točnega časa obravnave. 46% pacientov je bilo z obravnavo zadovoljnih. 66% anketiranih je mnenja, da so medicinske sestre preobremenjene z administrativnim delom in tako se ne morejo dovolj posvetiti pacientom. Z analizo rezultatov raziskave smo torej spoznali, da medicinske sestre v Zdravstveni postaji Tezno svoje delo opravljajo kakovostno, kar pomeni, da delo v ambulantah poteka nemoteno. 72% pacientov je čakalo do 20 minut, kar je kratek čas glede na čakanje še pred nekaj leti. Pacienti so s sprejemom in komunikacijo medicinske sestre v splošni ambulanti zadovoljni, moteči so telefoni, na kar pa medicinska sestra nima vpliva.
Ključne besede: ambulantna dejavnost, medicinska sestra, pacient, kakovosti
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 4441; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (255,38 KB)

92.
Odnos starejših ljudi do telesnih aktivnosti
Petra Repnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili odnos starejših ljudi do telesnih aktivnosti. Opisali smo najpogostejše načine telesne aktivnosti v starosti ter vpliv telesne aktivnosti na posamezna bolezenska stanja. Posebno poglavje smo namenili vlogi medicinske sestre pri spodbujanju telesne aktivnosti v starosti. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli v Društvu upokojencev Hoče — Slivnica v letu 2009. V raziskavi je sodelovalo 50 upokojencev. Z anonimnim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 13 vprašanj zaprtega in odprtega tipa, smo želeli ugotoviti ali so anketirani telesno dovolj aktivni in kako telesna aktivnost vpliva na njihovo počutje in ohranjanje telesnih sposobnosti. Rezultati raziskave so pokazali da so starejši dovolj telesno aktivni in da telesna aktivnost vpliva na ohranjanje njihovih telesnih sposobnosti ter na njihovo počutje. Kar 90 odstotkov anketiranih upokojencev se zaveda, da je telesna aktivnost pomembna za zdravje in ohranitev telesne pripravljenosti in pri tem ne potrebujejo dodatne motivacije iz okolice. Anketirani so telesno aktivni večkrat na teden in najpogostejše telesne aktivnosti s katerimi se ukvarjajo so hoja, vrtnarjenje in urejanje okolice ter telovadba na domu. Anketirani so mnenja, da je zdravje v veliki meri odvisno od telesne aktivnosti.
Ključne besede: telesna aktivnost, starost, medicinska sestra, bolezni starejših
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 3157; Prenosov: 509
.pdf Celotno besedilo (496,65 KB)

93.
ALKOHOLIZEM PRI STAROSTNIKU
Maša Dečman, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja problematiko odvisnosti od alkohola, ki kot bolezen ne prizadene samo posameznika, ampak celotno družino. Zato je pomembno, da pri zdravljenju poleg pacienta sodeluje tudi njegova družina. Odvisnost od alkohola je bolezen, ki jo je potrebno preprečevati in zdraviti. Osrednja tema diplomskega dela je odvisnost od alkohola pri starostniku. Malo je starostnikov, ki se odločijo za zdravljenje odvisnosti od alkohola, vendar je zdravljenje perspektivno, rezultati pa kažejo, da se starejši dobro vključujejo v zdravljenje in da je uspešnost zdravljenja enaka ali celo boljša kot pri mlajših. Na osnovi študije primera po konceptualnem modelu Virginije Henderson so predstavljeni najpogostejši negovalni problemi, ki se pojavljajo pri starostniku z odvisnostjo od alkohola, in vzroki, ki so vplivali na odločitev za zdravljenje. Negovalni problemi so se pokazali predvsem v naslednjih življenjskih aktivnostih: izločanje in odvajanje, gibanje in ustrezna lega, spanje in počitek, izogibanje nevarnosti v okolju, komuniciranje in izražanje čustev. Problemi, ki so bili še posebej izraženi pri pacientu ob opravljanju vsakodnevnih aktivnosti, so bili motnje spanja, nevarnost za poškodbe in socialna izolacija. Na odločitev za zdravljenje so vplivali naslednji dejavniki: vpliv zdravnika, številne zdravstvene težave in majhna vnuka, ki zahtevata veliko njegove pozornosti.
Ključne besede: odvisnost od alkohola, odvisnost od alkohola pri starostniku, pacient, zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 3144; Prenosov: 579
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

94.
Patronažna medicinska sestra in socialna dejavnost
Terezija Satler, 2010, diplomsko delo

Opis: Patronažno varstvo Maribor ima v osnovno doktrino celokupne patronažne obravnave pacientov in njihovih družin vključeno tudi socialno delavko za reševanje težje socialne problematike na terenskih področjih Maribora z okolico. Ugotavljali smo pomen delovanja socialne delavke za potrebe patronažnega varstva, njeno vlogo in sodelovanje s patronažnimi medicinskimi sestrami pri reševanju socialnih problemov. Raziskava z anketnim vprašalnikom je potekala med patronažnimi medicinskimi sestrami Patronažnega varstva Maribor. V raziskavo je bilo vključenih 30 patronažnih medicinskih sester. Uporabili smo neekspirimentalno- kvantititativno metodo raziskovanja. Rezultati raziskave kažejo, da večina anketiranih patronažnih medicinskih sester prepozna socialno problematiko na terenu in jo uspešno rešuje. Tam kjer se pojavlja težja socialna problematika se vključi socialna delavka, po potrebi tudi osebni zdravnik. Ugotavljamo, da je timsko delovanje s socialno delavko izrednega pomena za reševanje kompleksne socialne problematike posameznika ali družine na terenu. Reševanje socialne problematike v patronažnem varstvu je zelo pomembno timsko delo v sodelovanju s socialno delavko. Ugotavljamo, da je socialna delavka pomemben sodelavec v patronažnem varstvu iz vidika strokovne pomoči reševanja socialne problematike patronažnim medicinskim sestram na terenu. Vsled tega je potrebna ureditev finančnega plačila storitev socialne delavke s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Ključne besede: Ključne besede: patronažna medicinska sestra, patronažno varstvo, socialna problematika, socialna delavka, timsko delo, zdravstvena nega.
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 3188; Prenosov: 475
.pdf Celotno besedilo (516,08 KB)

95.
SPANJE V STAROSTI
Alenka Topolovec, 2010, diplomsko delo

Opis: Spanje je ena izmed osnovnih življenjskih aktivnosti človeka. V starosti so motnje spanja pogostejše. Med njimi je nespečnost na prvem mestu. Pojem nespečnosti je subjektiven, saj izraža človekov občutek kakovosti spanja. Fiziologijo spanja urejata dva mehanizma, cirkadiani ritem in homeostaza. Spanje sestavlja pet faz v obliki enega cikla, ki se preko noči tri do petkrat ponovi. V diplomskem delu smo obravnavali aktivno spanje pri starostnikih med 65. in 80. letom. Z anketo smo ugotavljali tipične probleme in vzroke sprememb pri spanju ter možne vzroke motenj spanja in potrebne ukrepe za njegovo izboljšanje, kar skupaj imenujemo higiena spanja. Rezultati raziskave so potrdili, da imajo starejši ljudje pogostejše težave s spanjem. Kot glavni razlog motenega spanca je bil prisoten fizični dejavnik. Pri tem so izpostavili dva dejavnika, težave pri uriniranju in bolečina, kot najpogostejši motnji. Psihični dejavnik je bil manj pomemben, medtem ko dejavniki okolja niso imeli bistvenega vpliva na motnje spanja. Starostniki so v večini primerov izboljševali svoje spanje z jemanjem tablet. V manjši meri so jim v pomoč nemedikamentozni ukrepi. Opredeljeno je tudi zdravstveno vzgojno delovanje medicinske sestre, ki ima pomembno vlogo pri edukaciji starostnikov in svojcev za doseganje dobrega spanca. Dobro spanje zagotavlja pomemben doprinos h kakovosti življenja.
Ključne besede: spanje, motnje spanja, starostnik, higiena spanja, cirkadiani ritem, homeostaza, medicinska sestra, kakovost spanja.
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 3089; Prenosov: 721
.pdf Celotno besedilo (514,81 KB)

96.
Vloga medicinske sestre pri preprečevanju lymske borelioze
Simona Zupanič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana lymska borelioza kot najbolj pogosta bolezen pri nas, ki jo prenašajo klopi. Lymsko boreliozo uvrščamo med zoonoze. Zoonoze so bolezni, ki se z živali prenašajo na človeka. Povzročitelj lymske borelioze je bakterija Borrelia burgdorferi. Bakterija živi v klopu, ta pa jo ob zajedanju prenese na človeka in živali. V Evropi je najpogostejši prenašalec lymske borelioze gozdni klop (Ixodes ricinus). Rezervoar za povzročitelje lymske borelioze so mali sesalci predvsem miši in voluharice, ki živijo v gozdu. Povzročitelje lymske borelioze pa lahko prenašajo tudi nekatere kri sesajoče žuželke kot so, komarji, muhe kožuharice in nekatere vrste bolh. V teoretičnem delu diplomskega dela smo opisali glavne značilnosti lymske borelioze, njeno geografsko razširjenost in epidemiološki rezervoar. Opisan je prenos bolezni, bolezenska slika, njene posledice in diagnostika. Poudarjeni so zaščitni ukrepi, ki naj bi varovali pred vbodom klopa in nastankom lymske borelioze. Predstavljeno je zdravstveno vzgojno delovanje in vloga medicinske sestre pri preprečevanju lymske borelioze Raziskavo smo usmerili predvsem v ugotavljanje seznanjenosti anketirane populacije glede poznavanje Lymske borelioze, njenih znakov, ter ukrepov za njeno preprečevanje. Rezultati raziskave kažejo, da dobra polovica anketiranih pozna lymsko boreliozo in da zaščiti pred vbodom klopa posveča pozornost vse več ljudi.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: lymska borelioza, klopi, preventiva, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 2627; Prenosov: 454
.pdf Celotno besedilo (925,67 KB)

97.
VLOGA IN KOMPETENCE REŠEVALCA V PREHOSPITALNEM OKOLJU
Dorijan Zabukovšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela in raziskovalnega (empiričnega) dela. V teoretičnem delu smo najprej predstavili vlogo reševalca, njegovo delo in kompetence ter dileme, s katerimi se srečuje pri svojem delu. Prav tako smo predstavili življenjsko ogrožajoča stanja, ob katerih bolnik potrebuje izvedbo nujnih ukrepov, zdravnik pa ni dosegljiv. Predstavili smo opremo reševalca in vozila, v katerih dela, ter komunikacijo med ekipo in pacientom na terenu ter samo organizacijo nujne medicinske pomoči. Predstavljena so tudi najpogostejša nujna stanja, s katerimi se zdravstveni reševalci srečujejo na terenu. Za empirični del diplomske naloge smo potrebne podatke dobili s pomočjo ankete, ki so jo izpolnili reševalci, zaposleni na prehospitalnih enotah po vsej Sloveniji. Anketa je bila izvedena v mesecu decembru 2009. V anketi je sodelovalo 70 zdravstvenih reševalcev, raziskava je bila anonimna, uporabili smo deskriptivno metodo. Rezultate ankete smo analizirali in interpretirali.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, medicinska sestra / zdravstvenik, zdravstveni reševalec, prehospitalna ekipa, prehospitalna enota.
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 3850; Prenosov: 1097
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

98.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA OKUŽENEGA Z VANKOMICIN REZISTENTNIM ENTEROKOKOM
Tina Kašič, 2010, diplomsko delo

Opis: Bolnišnične okužbe, povzročene z VRE, predstavljajo po vsej Evropi pomemben javnozdravstveni problem. Prenos in širjenje VRE lahko preprečimo z ustreznimi ukrepi. Mednje sodijo osamitev bolnikov, koloniziranih z VRE, upoštevanje higienskih predpisov (razkuževanje rok, uporaba zaščitnih sredstev), čiščenje in razkuževanje neposredne bolnikove okolice, predmetov in opreme, izobraževanje zaposlenih ter pravilna uporaba antibiotikov. Diplomsko delo zajema opis širjenja VRE po svetu in pri nas, ustrezne ukrepe za preprečevanje prenosa VRE in pomembno vlogo medicinske sestre pri obravnavi okuženega pacienta. V raziskavi, ki smo jo izvedli na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani, smo ugotavljali znanje medicinskih sester o okužbi VRE in o zaščitnih ukrepih. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, anketo smo izvedli z anketnim vprašalnikom. Ugotovili smo, da imajo medicinske sestre z daljšo delovno dobo več znanja o okužbi z VRE, načinu prenosa ter zaščitnih ukrepih ter kažejo manj strahu pred okužbo z VRE kot medicinske sestre s krajšo delovno dobo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: vankomicin rezistentni enterokok - VRE, zdravstvena nega, pacient, okužba, izolacija, medicinska sestra
Objavljeno: 11.05.2010; Ogledov: 3636; Prenosov: 724
.pdf Celotno besedilo (871,88 KB)

99.
Vpliv odvisnosti od alkohola na odnose v družini
Lea Kraker, 2010, diplomsko delo

Opis: Odvisnost od alkohola je v današnjem svetu zelo razširjen problem. Za seboj pušča posledice na vseh področjih, še posebej pa v družini, v kateri odvisni od alkohola živi. Najbolj zagotovo v družini trpijo otroci, ki ob opitem enem ali obeh starših ne razvijejo ustreznega odnosa do alkohola, ravno tako pa odvisnost vpliva na njihovo celotno življenje. Odnosi v družini so zelo slabi in za boljše in lepše življenje vseh družinskih članov bo v družini treba marsikaj spremeniti. Diplomsko delo predstavlja sindrom odvisnosti od alkohola, njegove posledice na družino, družinsko življenje in odnose v družini. Opisane so tudi vloge svojcev in medicinskih sester pri zdravljenju odvisnosti od alkohola. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati kvantitativne raziskave o odnosih v družini po zdravljenju odvisnosti od alkohola. Rezultati so pokazali, da so se odnosi v družini po zdravljenju občutno izboljšali. Družina zmore po zdravljenju odvisnosti od alkohola skupaj in sproti reševati težave v družini. Družinski člani znajo komunicirati med seboj, se vsak z vsakim pogovarjajo in si upajo povedati svoje mnenje.
Ključne besede: Ključne besede: alkohol, odvisnost od alkohola, družina, družinski odnosi, zdravljenje, medicinska sestra.
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 4227; Prenosov: 700
.pdf Celotno besedilo (22,17 MB)

100.
STALIŠČA PACIENTOV DO SAMOMERITEV KRVNEGA TLAKA
Vasja Duša, 2010, diplomsko delo

Opis: Arterijska hipertenzija je ena najpogostejših diagnoz v ambulanti družinske medicine in je zaradi svoje pogostnosti pomemben socialno medicinski problem. Na voljo imamo vedno novejša zdravila in veliko nasvetov za paciente, s katerimi lahko sami pripomorejo k znižanju krvnega tlaka. med drugimi ukrepi se pacientom pogosto svetuje, da si krvni tlak merijo tudi sami, saj raziskave kažejo, da samomeritve krvnega tlaka prispevajo k boljšemu sodelovanju pacienta pri zdravljenju in izboljšajo nadzor krvnega tlaka.
Ključne besede: arterijska hipertenzija, ambulanta družinske medicine, medicinska sestra, samomeritve krvnega tlaka, stališča pacientov
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 1975; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (344,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici