SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 717
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
ZDRAVSTVENOVZGOJNO DELO PRI PACIENTKAH Z GESTACIJSKIM DIABETESOM
Silvija Skrivarnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Področje diplomskega dela je ugotavljanje učinkovitosti zdravstvenovzgojnega dela z bolnicami z nosečniško sladkorno boleznijo. Zdravstvena vzgoja je pomemben del poklicne dejavnosti medicinske sestre in je ključnega pomena pri zdravljenju sladkorne bolezni, preprečevanju nastanka in razvoja njenih kroničnih zapletov. V teoretičnem delu je predstavljena sladkorna bolezen v času nosečnosti in pred njo, zdravstvena vzgoja in vloga medicinske sestre pri izvajanju zdravstvenovzgojnega programa, ki poteka v obliki učnih delavnic v Ambulanti za sladkorno bolezen in preventivo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. V empiričnem delu je predstavljena raziskava o učinkovitosti zdravstvenovzgojnega dela s sladkornimi bolnicami v času nosečnosti. Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik s sedemnajstimi vprašanji zaprtega tipa. Predmet raziskovanja je bil prikazati boljši vpogled v dejavnike tveganja, ki vplivajo na nastanek nosečnostne sladkorne bolezni (v katerem starostnem obdobju nosečnic se gestacijski diabetes najbolj pogosto pojavlja, vpliv indeksa telesne teže na pojavnost gestacijskega diabetesa, povezava s prekomerno težo otrok v prejšnji nosečnosti, vpliv pojavnosti sladkorne bolezni v ožjem sorodstvu). Z raziskavo smo ugotovili, da ima večina anketirank vsaj dva dejavnika tveganj ob nastanku gestacijskega diabetesa in da zdravstvenovzgojno delo medicinske sestre pripomore k zmanjšanju zapletov gestacijskega diabetesa.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: zdravstvena vzgoja, sladkorna bolezen, medicinska sestra, gestacijski diabetes.
Objavljeno: 09.08.2010; Ogledov: 2435; Prenosov: 765
.pdf Polno besedilo (1,98 MB)

4.
5.
6.
Obravnava pacientke po lepotni operacije dojke
Bernarda Lesnika, 2009, diplomsko delo

Opis: Glavna tema diplomskega dela je obravnava pacientke po lepotni operaciji dojke, kateri je bil z operativnim posegom vstavljen vsadek. Za kakovostno zdravstveno nego mora medicinska sestra poznati anatomijo in fiziologijo dojke ter vedeti, kako ženske sprejemajo svoje telo in zakaj se za ta poseg odločajo. Prvi del diplomskega dela je namenjen prav temu. Sledi osrednji del diplomskega dela, kjer je navedenih nekaj negovalnih problemov, s katerimi se medicinske sestre srečujejo po lepotni operaciji dojke. Namen diplomskega dela je predstaviti zahtevnost dela medicinskih sester po lepotni operaciji dojk, ključne vidike potrebne zdravstvene nege, ki zahteva celega človeka, saj morajo medicinske sestre poznati tudi čustvene potrebe pacientk.
Ključne besede: Ključne besede: lepotna operacija dojk, zdravstvena nega (ZN), proces zdravstvene nege (PZN), diplomirana medicinska sestra
Objavljeno: 30.04.2009; Ogledov: 2695; Prenosov: 515
.pdf Polno besedilo (734,48 KB)

7.
Pomen zdravstvenovzgojnega dela s svojci pacientov z epilepsijo
Andreja Špilek plahutnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pomen zdravstvenovzgojnega dela s svojci pacientov z epilepsijo. Namen diplomskega dela je v teoretičnem delu predstaviti epilepsijo, pomen zdravstvenovzgojnega dela medicinske sestre in komunikacije medicinske sestre s svojci pacientov z epilepsijo. V empiričnem delu diplomskega dela smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli med svojci pacientov z epilepsijo v ambulanti za Splošno nujno medicinsko pomoč v Ljubljani. Raziskava je bila izvedena v obdobju od 15. 06. 2008 do 15. 09. 2008, vključenih pa je bilo 95 svojcev. Podatke smo pridobili na podlagi anketnega vprašalnika. Z raziskavo smo želeli ugotoviti ali so svojci dovolj poučeni o bolezni in načinu življenja s to boleznijo, kdo jih je seznanil z boleznijo, kako bolezen svojca vpliva na njihovo kakovost življenja in s kom se lahko pogovorijo, kadar se znajdejo v stiski in podobno. Zanimalo nas je tudi, ali bi si želeli biti poučeni o bolezni že v času hospitalizacije njihovega svojca in ali bi jim ustrezalo izobraževanje v smislu šole za paciente z epilepsijo in njihove svojce. Rezultati raziskave so pokazali, da se osveščenost svojcev pacientov z epilepsijo v zadnjih letih ni bistveno spremenila oziroma izboljšala. Pomen zdravstvenovzgojnega dela medicinske sestre je še vedno v ozadju. Dejstvo pa je, da bi medicinske sestre z zdravstvenovzgojnim delom lahko bistveno prispevale k boljši kakovosti življenja tako pacientov z epilepsijo kot njihovih svojcev.
Ključne besede: epilepsija, medicinska sestra, zdravstvenovzgojno delo, svojci, pacient
Objavljeno: 18.03.2009; Ogledov: 2502; Prenosov: 387
.pdf Polno besedilo (419,85 KB)

8.
Zdravstvena nega bolnika s krvavitvijo iz nosu
Marina Smogavec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu želimo predstaviti zdravstveno nego bolnika s krvavitvijo iz nosu. V medicinskem delu je opisana anatomija in fiziologija nosu, vzroki za nastanek krvavitve iz nosu, ter možni načini zdravljenja bolnika s krvavitvijo iz nosu. V naslednjih poglavjih želimo poudariti nekaj tipičnih negovalnih diagnoz, ki so značilne za bolnika s krvavitvijo iz nosu, hkrati pa predstaviti pomen timskega dela, standardizacije zdravstvene nege in zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre pri bolniku s krvavitvijo iz nosu.
Ključne besede: krvavitev iz nosu, zdravstvena nega bolnika, medicinska sestra, negovalna diagnoza, standardi
Objavljeno: 28.04.2009; Ogledov: 2510; Prenosov: 766
.pdf Polno besedilo (13,94 MB)

9.
AKUTNI KORONARNI SINDROM- PREPOZNAVA IN PRVI UKREPI S STRANI DIPLOMIRANEGA ZDRAVSTVENIKA IN ANALIZA AKS V INTENZIVNI ENOTI CELJE V LETIH 2007/2008
Dragica Jezernik, 2009, diplomsko delo

Opis: Akutni koronarni sindrom predstavlja glavni vzrok umiranja bolnikov s koronarno boleznijo. V diplomskem delu smo predstavili pomen zgodnje prepoznave in prvih ukrepov s strani diplomiranega zdravstvenika, pri bolnikih z akutnim koronarnim sindromom. Opravili smo analizo akutnega koronarnega sindroma, na oddelku za intenzivno interno medicino v splošni bolnišnici Celje, pri bolnikih sprejetih v letih 2007 in 2008. Zanimalo nas je število sprejetih bolnikov zaradi akutnega koronarnega sindroma, ter odstotek bolnikov pri katerih je prišlo do komplikacij, ter vrste le teh. V raziskavo smo vključili tudi anketni vprašalnik. Zanimala nas je stopnja izobraženosti diplomiranih medicinskih sester ( vodje tima ), v enotah intenzivne interne medicine. S svojim strokovnim znanjem in usposobljenostjo lahko pomembno pripomorejo k zmanjšanju najrazličnejših zapletov oziroma komplikacij pri bolnikih z akutnim koronarnim sindromom.
Ključne besede: akutni koronarni sindrom ( AKS ), bolnik, diplomirana medicinska sestra, stenokardija, akutni miokardni infarkt ( AMI ).
Objavljeno: 27.03.2009; Ogledov: 3289; Prenosov: 1014
.pdf Polno besedilo (1,25 MB)

10.
Vloga medicinske sestre pri triaži pacientov v splošni nujni medicinski pomoči
Cecilija Hlačer, 2009, diplomsko delo

Opis: V prvem delu smo predstavili organizacijo službe nujne medicinske pomoči (NMP) ter pravne osnove za organizacijo in izvajanje le-te. Ambulanta zagotavlja neprekinjeno zdravstveno dejavnost na nivoju osnovne zdravstvene službe v času, ko redne ambulante ne delajo, izjemoma pa tudi izven tega časa, če pacientov izbrani zdravnik ni dosegljiv, bolezen ali poškodba pa je takšna, da mora biti oskrbljena še isti dan. Triaža je ena pomembnejših in zahtevnejših nalog medicinske sestre v ambulanti NMP, saj je v večini primerov prav medicinska sestra tista, ki prva stopi v kontakt s pacientom. Predstavili smo nekaj najpogostejših nujnih zdravstvenih stanj, s katerimi se medicinske sestre srečujejo v ambulanti NMP. Raziskava je potekala na dva načina. V prvem delu raziskave, kjer nas je zanimal vzrok obiska ambulante NMP, smo podatke dobili iz zapisov v ambulantno knjigo. V drugem delu, ki je potekal v obliki ankete prehospitalnih enot (PHE) v Sloveniji, pa nas je zanimalo, kdo od zaposlenih opravlja triažo, kako pridobivajo dodatna znanja iz nujnih stanj in katere ukrepe bi izvajali pri življenjsko ogroženih pacientih. V prvem delu je raziskava pokazala, da so infekcije vodilni razlog obiska, sledijo poškodbe, patologija ostalih organskih sistemov je bistveno redkejša. V drugem delu raziskave smo ugotovili, da se zaposleni v zdravstveni negi redno izobražujejo in si želijo kontinuiranega izobraževanja, pri svojem delu pa večkrat prekoračijo kompetence. Pri anketi je sodelovalo 149 anketirancev iz devetih od enajstih PHE in iz treh od štirih C enot. Na koncu smo vse podatke analizirali s programom Microsoft Office Excel in prikazali z grafikoni.
Ključne besede: Ključne besede: triaža, medicinska sestra, nujna medicinska pomoč, nujna stanja.
Objavljeno: 27.03.2009; Ogledov: 4601; Prenosov: 1443
.pdf Polno besedilo (6,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici