| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 841
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pojavljanje in obvladovanje zapletov med hemodializnim zdravljenjem
Marjetka Knafelc, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: Hemodializno zdravljenje je eno izmed najkompleksnejših načinov nadomestnega zdravljenja. Popolnoma razumljivo je, da pri tem prihaja tudi do različnih zapletov in s tem tudi to do specifičnih ukrepov. Namen zaključnega dela je bil predstaviti akutne, kronične in tehnične zaplete med hemodializo ter s pomočjo raziskave ugotoviti pogostnost in ukrepanje ob zapletih. Metode: V raziskavi je bila uporabljena triangulacija s kombiniranjem dveh raziskovalnih pristopov, tehnik in virov podatkov zaposlenih v zdravstveni negi. V raziskavi je sodelovalo 70 zaposlenih v zdravstveni negi iz 8 dializnih centrov ter 50 pacientov zdravljenih z hemodializo v enem izmed sodelujočih dializnih centrov, katerih parametre smo spremljali v obdobju zadnjih 3 let dializnega zdravljenja. Rezultati: Najpogostejši zapleti med hemodializo so bili hipotonija (M = 2,5; SO = 0,66), mišični krči (M = 2,3; SO = 0,68), arterijska hipertenzija (M = 2,2; SO = 0,75) in glavobol (M = 1,5; SO = 0,58). Ugotovljena je bila razlika med zaposlenimi v zdravstveni negi v ukrepanju med pojavom zapletov med hemodializo glede na stopnjo izobrazbe (x2 = 9,914; p = 0,019). Prav tako obstajajo statistične značilne razlike med zaposlenimi v zdravstveni negi v ukrepanju med pojavom zapletov med hemodializo glede na delovne izkušnje (x2 = 32,637; p < 0,001). Razprava in sklep: Zaposleni v zdravstveni negi na hemodializni enoti si morajo prizadevati za nadaljnje učenje in izobraževanje o zapletih in ukrepih med hemodializo skozi celotno poklicno kariero ter uporabljati in deliti to znanje v praksi, da bi zagotovili najboljšo oskrbo za paciente zdravljene z hemodializo.
Ključne besede: hemodializa, zapleti med hemodializo, obvladovanje zapletov, preprečevanje zapletov med hemodializo, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 12.05.2022; Ogledov: 124; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

2.
Omejitev osebne svobode starejših v domu za starejše na odprtem oddelku
Sara Vigali, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: Zaposleni v domovih za starejše v podravski statistični regiji delajo z najbolj ranljivo skupino – to so starejši, ki so jim lahko velikokrat zaradi manjše samostojnosti in hkrati večje odvisnosti od negovalcev oziroma oskrbovalcev kršene pravice. Pričujoča magistrska naloga zastavlja raziskovalno vprašanje: »Kakšna je problematika poznavanja kršitev pravic osebne svobode starejših v domovih za starejše občane (na odprtem oddelku) s strani zdravstvenega in negovalnega osebja?« Metode: Izvedena je bila kvantitativna raziskava, ki je potekala med zdravstvenim in negovalnim osebjem zaposlenih v domovih za starejše, na odprtih oddelkih, na področju severovzhodne Slovenije (N = 124). Kot instrument raziskave je bil izbran anketni vprašalnik, ki smo ga pripravili sami, na podlagi teoretičnih izhodišč in raziskav obravnavanega področja. Za preverjanje naših hipotez smo uporabili postopke opisne statistične obdelave podatkov. Rezultati: 94 % (N = 92) anketiranih je navedlo, da so s pravicami starejših do osebne svobode seznanjeni, le 6 % pravic ne pozna. Potreba po izobraževanju o problematiki kršenja pravic zaposlenih do starejših se je v raziskavi pokazala le pri diplomiranih zdravstvenih delavcih, medtem ko drugi anketiranci interesa zanjo niso pokazali. Večina zaposlenih v domovih za starejše občane navaja, da ne krši pravice starejše osebe do osebne svobode. 88 % vseh anketiranih pa je ocenilo, da omejevanje pravic starejših do osebne svobode pozitivno sovpada z zadovoljstvom uporabnikov ter dobrim medsebojnim odnosom. Razprava in sklep: Znanje zdravstvenih delavcev na področju prava in pravic, ki jih imajo starejši v domovih za starejše občane, in na splošno je siromašno. Ključen razlog za obstoj njihove socialne izključenosti in diskriminacije ter kršenja pravic, ki jih imajo, pa je primarno preventivne, a tudi kurativne in, seveda, tudi družbene narave, delno pa tudi posledica ignorance zdravstvenega sistema.
Ključne besede: starejše osebe, dom za starejše osebe, osebna svoboda, pacientove pravice, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 22.03.2022; Ogledov: 258; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (533,43 KB)

3.
Psihične obremenitve medicinskih sester zaradi dela s covid-19 pozitivnimi osebami
Sonja Košica, 2022, diplomsko delo

Opis: Povzetek Uvod: Pandemija COVID-19 je aktualen globalni problem, s katerim se danes spopadamo doma in v svetu. V našem zaključnem delu je opisano duševno zdravje medicinskih sester med izbruhom COVID-19, predstavljeni so dejavniki, ki lahko negativno vplivajo na njihovo duševno zdravje. Metode: V zaključnem delu je bil uporabljen sistematični pregled, izdelali smo analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature s področja vpliva dela s COVID-19 pozitivnimi bolniki na psihične obremenitve medicinskih sester. Strokovno in znanstveno literaturo smo iskali v tujih bazah PubMed, Science Direct in Web of Sciences. Uporabili smo vključitvena in izključitvena merila, ki smo jih oblikovali na podlagi raziskovalnega vprašanja. Pregled literature smo predstavili s pomočjo diagrama PRISMA. Rezultati: 23 člankov, ki ustrezajo našim zahtevam, smo podrobneje analizirali in predstavili ugotovitve in sinteze dokazov. Na podlagi člankov je bilo mogoče ugotoviti, s kakšnimi psihičnimi obremenitvami se spopadajo medicinske sestre v času dela s COVID-19 pozitivnimi bolniki. Razprava in sklep: Strokovna usposobljenost, količina in kakovost spanja, stres in samo-učinkovitost so glavni dejavniki, ki vplivajo na duševno zdravje medicinskih sester. V času epidemije se pri delu s COVID-19 pozitivnimi bolniki soočajo s simptomi depresije, stresom, z anksioznostjo, s pomanjkanjem spanja, z negativnimi čustvi in izgorelostjo. Medicinske sestre so v času COVID-19 psihično preobremenjene. Če ne bo nekaj narejenega na tem področju, bo kmalu veliko število zdravstvenih delavcev imelo psihične težave.
Ključne besede: COVID 19, medicinska sestra, psihično zdravje.
Objavljeno v DKUM: 04.03.2022; Ogledov: 287; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

4.
Položaj zaposlenih v zdravstveni negi
Vivian Kopač, 2022, diplomsko delo

Opis: S sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-K, 2017) in nato tudi s sprejetjem dokumenta Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege naj bi dokončno določili pripadajoče delovne naloge delovnima mestoma tehnika zdravstvene nege in diplomirane medicinske sestre ter poizkušali rešiti problem pomanjkanja kadra v zdravstveni negi. V ta namen 38. člen ZZDej-K predvideva, da se vsem tehnikom zdravstvene nege, ki izpolnjujejo pogoje tega člena, ponudi možnost za sklenitev pogodbe za opravljanje dela na delovnem mestu diplomirane medicinske sestre. Ti morajo v vnaprej določenem roku tudi pridobiti licenco. V teoretičnem delu zaključnega dela smo natančneje predstavili dejavnost zdravstvena nega, obe delovni mesti, ZZDej-K in teorijo kompetenc. Kot cilj raziskave smo si zastavili ugotovitev vpliva ZZDej-K na delovne razmere, razmere v odnosih znotraj zdravstvenih timov in ali so zaposleni seznanjeni z zakonom. Presodili smo, da vpeljava sprememb še vedno traja in da trenutne razmere zaradi covida-19 vplivajo na kadrovske razmere v zdravstveni negi, zato smo po končani interpretaciji pridobljenih rezultatov ankete predlagali ponovitev raziskave po določenem času, da bi tako preverili, ali se je kadrovska slika v zdravstveni negi izboljšala.
Ključne besede: zdravstvena nega, diplomirana medicinska sestra, tehnik zdravstvene nege, kompetence, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni negi
Objavljeno v DKUM: 02.02.2022; Ogledov: 300; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

5.
Intramuskularna aplikacija zdravila pri otroku
Tamara Kondrič, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Intramuskularna aplikacija zdravil pri otroku je pogosta in večinoma rutinska negovalna intervencija, vendar hitre razvojne spremembe pri otroku prinašajo stalno spreminjanje pogojev aplikacije (npr. razmerje mišične mase, zmožnost za prenašanje neugodja). Namen zaključnega dela je bil raziskati intramuskularno aplikacijo zdravil pri otroku. Metode: Uporabili smo sistematični pregled literature. Iskali smo po mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE, CINAHL, ScienceDirect, Web of Science in spletnem iskalniku Google ter v domači bazi podatkov Cobiss. Določili smo vključitvena in izključitvena merila glede na postavljena raziskovalna vprašanja ter predstavili potek iskanja in pregleda virov z modelom PRISMA. Rezultate smo predstavili tabelarično in opisno. Rezultati: Na podlagi sinteze dobljenih podatkov smo podali 2 vsebinski kategoriji: (1) posebnosti intramuskularne aplikacije zdravil pri otroku in (2) tveganja za zaplete pri izvajanju intramuskularne aplikacije zdravil pri otroku. V prvi vsebinski kategoriji smo identificirali dodatnih 6 podkategorij in v drugi dodatni 2 podkategoriji. Razprava in sklep: Čeprav je intramuskularna aplikacija zdravil pogosta negovalna intervencija, se klinične smernice za intramuskularno aplikacijo zdravil pri otroku med seboj še nekoliko razlikujejo. Primerjava smernic z rezultati novih raziskav omogoča posodabljanje in optimizacijo.
Ključne besede: aplikacija v mišico, zdravila, pediatrija, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 20.01.2022; Ogledov: 221; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (642,45 KB)

6.
Zadovoljstvo medicinskih sester z izvajanjem triaže v odvisnosti z njihovo profesionalno usposobljenostjo
Urška Fekonja, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Triaža je kompleksen proces, ki sloni na sprejemanju odločitev v prid bolnika in njegovega zdravljenja. Profesionalna usposobljenost je v zdravstveni negi nujna za zagotavljanje bolnikove varnosti, zadovoljstva in kakovostne oskrbe. Neizogiben del zadovoljstva in psihološke trdnosti na delovnem mestu sta čustvena stabilnost in trdnost. Metode: V raziskavi smo uporabili metodologijo mešanih metod. Pridobivanje podatkov je potekalo s pojasnjevalnim načrtom raziskovanja. Instrument raziskovanja v kvantitativnem delu je bil anketni vprašalnik, v kvalitativnem delu pa delno strukturiran intervju. Za izvedbo opisne in sklepne statistične obdelave kvantitativnih podatkov raziskave smo uporabili program IBM SPSS Statistics 23.0. Za obdelavo kvalitativnih podatkov smo uporabili tematsko analizo besedila. Kvantitativni in kvalitativni rezultati so bili integrirani z uporabo procesa stebrne integracije. Rezultati: Izpostavili smo šest glavnih tem: sposobnosti in karakteristike, organizacija dela, varnost je ključna, oteževalne okoliščine, usposobljenost in samoevalvacija. Medicinske sestre z več kot tremi leti delovnih izkušenj v triaži so dosegle višje ocene v vseh domenah zadovoljstva (p < 0,05). Ugotovili smo zmerno pozitivno korelacijo med domenama zadovoljstva in profesionalne usposobljenosti (r = 0,211**; p < 0,01). Razprava in sklep: Na podlagi rezultatov študije smo ugotovili, da poklicna usposobljenost vpliva na zadovoljstvo pri delu. Zato bi bilo treba poskrbeti za uvedbo potrebnih sprememb v doseganju zadovoljstva in razvoja profesionalne usposobljenosti, obenem pa dati poudarek na že usposobljene in kompetentne triažne sestre, saj bodo le-te verjetneje ostale v instituciji dlje, če bodo zadovoljne na svojem delovnem položaju.
Ključne besede: triaža, medicinska sestra, urgenca, zadovoljstvo na delovnem mestu, profesionalna usposobljenost
Objavljeno v DKUM: 06.12.2021; Ogledov: 244; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

7.
Komunikacijske ovire medicinske sestre v ambulanti družinske medicine
Nadja Potočnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Komunikacijske ovire povzročijo, da dano sporočilo ni predano tako, kot je bilo mišljeno. Ovire lahko nastanejo v vseh procesih komunikacije s strani pošiljatelja, prejemnika ali s strani okolja. Namen zaključnega dela je raziskati, katere so komunikacijske ovire medicinske sestre v ambulanti družinske medicine. Metode: Raziskava zaključnega dela je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja, s katero smo želeli pridobiti podatke o komunikacijskih ovirah medicinske sestre v ambulanti družinske medicine. Kot inštrument raziskovanja smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga sestavili na osnovi strokovne literature. Podatke smo analizirali in prestavili s pomočjo grafov in tabel. Uporabili smo deskriptivne in inferenčne statistične metode. Rezultati: Ugotovili smo, da medicinske sestre v povprečju dobro zaznajo komunikacijske ovire, vendar pogosto nimajo dovolj časa in veščin, da bi se nanje ustrezno odzvale. Izračunali smo, da 58 % anketiranih meni, da niso dovolj poučeni za primere, ko nastane komunikacijska ovira. Razprava in sklep: Potrebno bi bilo narediti več raziskav s področja prepoznavanja komunikacijskih ovir v zdravstveni negi. Potrebna bi bila tudi dodatna izobraževanja medicinskih sester o spopadanju z nastalimi komunikacijskimi ovirami pri njihovem delu.
Ključne besede: komunikacija, komunikacijske ovire, medicinska sestra, pacient
Objavljeno v DKUM: 30.11.2021; Ogledov: 249; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

8.
Paliativna oskrba pacienta s končno ledvično odpovedjo
Tjaša Emeršič, 2021, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Kronična ledvična bolezen je odpovedovanje delovanja ledvic, ki lahko napreduje v končno ledvično odpoved. Paliativna oskrba je usmerjena predvsem v oskrbo pacientov z napredovalno kronično boleznijo. Obravnava vse človeške potrebe in temelji na timskem pristopu ter dobri koordinaciji med izvajalci. Metodologija: Izvedli smo pregled in analizo literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah COBISS, PubMed, ScienceDirect in CINAHL s pomočjo ključnih besed v angleškem jeziku. Sam potek iskanja člankov smo predstavili v PRISMA diagramu. V analizo smo vključili 11 člankov, ki smo jih razdelili v dve kategoriji: vloga medicinske sestre pri paliativnem pacientu s končno ledvično odpovedjo in intervencije medicinske sestre pri paliativnem pacientu s končno ledvično odpovedjo. Rezultati: Ugotovili smo, da medicinska sestra za izvajanje paliativne oskrbe potrebuje znanje, strokovnost in čas. Intervencije, ki jih izvaja medicinska sestra pri pacientu, zajemajo obvladovanje, nadzor in zmanjševanje simptomov, bolečine, ustrezno komunikacijo, nudenje čustvene podpore tako pacientu kot družinskim članom. Razprava in sklep: Medicinska sestra mora pri pacientu opazovati simptome in jih ustrezno obvladovati oziroma zmanjševati. S pacientom se mora pogovoriti in odkriti njihove želje ob smrti. V obravnavo mora vključiti njegove družinske člane. Za paliativno oskrbo mora imeti medicinska sestra veliko znanja o bolezni ter paliativni oskrbi, ki pa mora biti za vsakega posameznika vnaprej skrbno načrtovana.
Ključne besede: Paliativa, medicinska sestra, ledvične bolezni.
Objavljeno v DKUM: 22.11.2021; Ogledov: 283; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (595,11 KB)

9.
Organizacijska klima in zadovoljstvo izvajalcev zdravstvene nege z delom v enoti covid intenzivne terapije
Bine Halec, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Organizacijska klima in zadovoljstvo sta pomembna faktorja, ki ju je treba spremljati. Motivirani in zadovoljni zaposleni ustvarjajo pozitivno organizacijsko klimo, ki predstavlja ključ do uspešnosti pri delu. V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kako izvajalci zdravstvene nege, ki so zaradi epidemije koronavirusa COVID-19 bili premeščeni v COVID intenzivno terapijo, ocenjujejo organizacijsko klimo znotraj nje in stopnjo njihovega zadovoljstva pri delu. Metode: V magistrskem delu smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja. Kot metodo zbiranja podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, na katerega je odgovorilo 100 anketirancev, ki delo opravljajo v enoti COVID intenzivne terapije. Anketne vprašalnike smo analizirali in obdelali z uporabo računalniških programov Microsoft Excel in IBM SPSS 22.0. Rezultati: Ugotovili smo, da so izvajalci zdravstvene nege v povprečju z delom v enoti COVID intenzivne terapije zadovoljni. Pomanjkljivosti so se izkazale glede vodstva, neposredno nadrejenih in delovnih pogojev. V zvezi z organizacijsko klimo nismo opazili bistvenih razlik med izvajalci zdravstvene nege, katerih matična enota je enota intenzivne terapije, ter izvajalci zdravstvene nege, katerih matična enota ni enota intenzivne terapije. Razprava in sklep: Ugotovitve raziskave so pokazale, da izvajalci zdravstvene nege kljub naporu delo in organizacijo v enoti COVID intenzivne terapije ocenjujejo kot zadovoljivo.
Ključne besede: organizacijska klima, zadovoljstvo, medicinska sestra, COVID-19, enota intenzivne terapije.
Objavljeno v DKUM: 22.11.2021; Ogledov: 343; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

10.
Medicinska sestra manager in vodenje klinične ustanove
Tajda Ropič, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Dober vodja se zaveda pomena vodenja in tega, da mora veščine dobrega vodenja ves čas razvijati kot odgovor na hitro spreminjajoči se sodobni svet. Na vseh področjih velja, da so odnosi pri delu, zadovoljstvo zaposlenih, njihov položaj in počutje odvisni od vodje. Namen magistrskega dela je predstaviti management, naloge in vloge managerja, karakteristike managerja ter ugotoviti, kdo je lahko uspešni vodja velike organizacije. Metode: V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativno raziskovalna metoda dela. Raziskovalni instrument je bil anketni vprašalnik. Anketiranje je potekalo anonimno. Uporabljen je bil validiran vprašalnik Multifactor leadership questionnaire – MLQ 5X. Analiza podatkov je potekala s pomočjo programa Microsoft Excel in programa IBM SPSS Statistics 20. Uporabili smo deskriptivno in inferenčno statistiko. V okviru metod sklepne statistike smo uporabili statistična testa (χ2 test in t-test ) za preverjanje zastavljenih hipotez. Rezultati: V raziskavo smo zajeli 60 anketirancev, od tega 20 tehnikov zdravstvene nege, 20 diplomiranih medicinskih sester, 10 pomočnikov/pomočnic strokovne vodje zdravstvene nege oddelka ter 10 strokovnih vodij zdravstvene nege oddelka. Po analizi smo ugotovili, da glede na organizacijski nivo zaposlenih ne prihaja do statistično značilnih razlik pri ocenjevanju vodje, da na delovnem mestu prihaja do vedno manj razlik ter da zaposleni pri svojih vodjih zaznavajo vedno več inspiracijskega motiviranja in pogojnega nagrajevanja. Razprava in sklep: Management in vodenje nista enakovredna pojma, saj je vodenje kot najpomembnejši element poleg načrtovanja, organiziranja in kontroliranja sestavni del managementa. Nikakor ne moremo trditi, da so vsi vodje tudi managerji ali managerji vodje.
Ključne besede: management, organizacija, zdravstvena nega, vodstvo, klinična ustanova, medicinska sestra manager
Objavljeno v DKUM: 19.11.2021; Ogledov: 331; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (922,36 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici