| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 888
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Stigmatizacija oseb z duševnimi motnjami s strani zdravstvenih delavcev in splošne javnosti
Nuša Novšak, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Stigmatizacija oseb z duševnimi motnjami s strani zdravstvenih delavcev in splošne javnosti predstavlja problem, s katerim se osebe z duševnimi motnjami soočajo. Namen zaključnega dela je na podlagi raziskave ugotoviti prisotnost stigmatizacije oseb z duševnimi motnjami s strani zdravstvenih delavcev v primerjavi s splošno javnostjo. Metode: Uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodologijo. V raziskavo so bili vključeni zdravstveni delavci in splošna javnost. Za zbiranje podatkov smo uporabili standardizirani vprašalnik. Podatke smo analizirali s pomočjo opisne in sklepne statistike. Rezultati: Ovrgli smo prvo hipotezo, saj ob primerjavi zdravstvenih delavcev in splošne javnosti nismo zaznali statistično značilne razlike (p = 0,268) v stopnji stigmatizacije. Ovrgli smo drugo hipotezo, saj glede na leta izkušenj dela v zdravstvu pri zdravstvenih delavcih nismo zaznali statistično signifikantne razlike (p = 0,568) v stopnji stigmatizacije. Ugotovili smo, da pri zdravstvenih delavcih zaznamo statistično pomembno razliko (p = 0,0297) v stopnji stigmatizacije glede na področje dela. Diskusija in zaključek: Nismo ugotovili statistično značilne razlike v stopnji stigmatizacije oseb z duševnimi motnjami med zdravstvenimi delavci in splošno javnostjo, prav tako ne s strani zdravstvenih delavcev glede na leta delovnih izkušenj v zdravstvu. V svetu potekajo ukrepi, ki zmanjšujejo stopnjo stigmatizacije oseb z duševnimi motnjami.
Ključne besede: medicinska sestra, zdravstveni sistem, izobraževanje, klinično okolje, družba
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 91; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

2.
ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA Z GASTROSTOMO
Aleš Šinko, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo opisali zdravstveno nego bolnika z gastrostomo, s poudarkom na obdobju pred in pop posegu, anatomijo prebavil, fiziologijo prebavil ter patologijo prebavil. ki je vezana na gstrostomo. Opisali bomo tudi različne tehnike vstavitve gastrostome in indikacije za njeno vstavitev, različne tehnike hranjenja po gastrostomi in možne komplikacije. V nadaljevanju diplomskega dela bomo opredelili nekaj najpogostejših negovalnih diagnoz, ki so tipične za obdobje pred in po posegu, ter poudarili vlogo medicinske sestre.
Ključne besede: gastrostoma, enteralno hranjenje, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 29.05.2024; Ogledov: 134; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

3.
Vpliv posttravmatske stresne motnje na posameznika
Rebeka Košec, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Posttravmatska stresna motnja velja za najpogostejšo posledico ob izpostavljenosti posameznika travmatični izkušnji. Posttravmatska stresna motnja je opredeljena takrat, ko začetni simptomi travme ne izzvenijo in trajajo dlje kot en mesec. Tako posledično vpliva tudi na kakovost življenja in v posameznikov vsakdan prinaša soočanje s posledicami. Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematičen pregled literature. Rezultati: Spoznali smo, da je posttravmatska stresna motnja od uradne uvedbe diagnoze bolje razumljena in raziskana. Kljub dodatnemu znanju pa je opaziti omejen uspeh na področju zdravljenja, saj večina posameznikov ne prejme ustrezne pomoči ali pa njihovo zdravljenje ni optimalno. Razprava in sklep: Raziskave kažejo, da je vpliv travmatične izkušnje na posameznika neizogiben, vseeno pa lahko vplivamo na njen izid z ustrezno pomočjo in pravilnim soočanjem travmatizirane žrtve s travmatičnim dogodkom. Ob tem je poudarjena vloga medicinske sestre, saj se lahko na vseh področjih zdravstvene oskrbe sreča s travmatizirano osebo. Pri tem je pomembno, da medicinska sestra prepozna simptome posttravmatske stresne motnje in vzpostavi zaupen odnos s posameznikom, ki mu je težko govoriti o srečanju s travmo, ter tako odpira pot do zdravljenja. Ob tem ne smemo pozabiti, da so prav delavci na čelnih linijah nudenja prve pomoči visoko rizično izpostavljeni travmi in posledično posttravmatski stresni motnji.
Ključne besede: travmatična izkušnja, posttravmatska stresna motnja, simptomi, diagnosticiranje, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 22.05.2024; Ogledov: 191; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (476,85 KB)

4.
Pomen komunikacije med medicinsko sestro in pacientom pred operativnim posegom
Lana Gorenc, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Komunikacija med medicinsko sestro in pacientom je ključ do dobrega in kakovostnega dela, boljšega počutja in hitrejšega okrevanja pacientov. Operativni poseg pacientu predstavlja stres, strah in bolečino. Namen zaključnega dela je raziskati pomen komunikacije med medicinsko sestro in pacientom pred operativnim posegom. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo sistematično pregledali, analizirali in sintetizirali znanstveno literaturo na temo pomena komunikacije med medicinsko sestro in pacientom pred operativnim posegom. Literaturo smo iskali v mednarodno priznanih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in ScienceDirect. Rezultati: Od pridobljenih 544 raziskav smo glede na primernost v analizo vključili deset člankov. Rezultate smo sintetizirali s pomočjo vsebinske analize, izbrali tri podkategorije in iz njih oblikovali proste kode. Razprava in sklep: Predoperativna komunikacija se je izkazala za zelo pomembno, saj se med medicinsko sestro in pacientom vzpostavi zaupljiv odnos, ki pomaga pacientu k boljšemu psihičnemu počutju in razumevanju procesa, kar posledično vodi do boljše pripravljenosti pacienta na operativni poseg, njegovega hitrejšega okrevanja in medsebojnega sodelovanja.
Ključne besede: komunikacija, medicinska sestra, pacient, operativni poseg
Objavljeno v DKUM: 22.04.2024; Ogledov: 235; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (654,30 KB)

5.
Pomen rehabilitacijske vadbe v preventivi koronarne bolezni srca
Elena Jakomin, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zaradi naraščanja povprečne starosti prebivalstva in napredka medicine so v tehnološko razvitem svetu bolezni srca in ožilja postale najpomembnejši vzrok umrljivosti. Srčna rehabilitacija bolnikom dokazano podaljša in izboljša kakovost življenja ter zmanjša možnost ponovnega miokardnega infarkta in s tem umrljivost v poinfarktnem obdobju. Namen diplomskega dela je bil predstaviti pomen rehabilitacijske vadbe, ki se izvaja v koronarnem društvu, kot koristne in vse življenje potrebne rehabilitacije koronarnih bolnikov, vključno z zdravim življenjskim slogom. Metode: V uvodnem delu smo uporabili metodi pregleda in analize literature iz baz Cinahl in MedLine, nato pa še deskriptivno metodo za opis problema in povzetek iz literature. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo in kot raziskovalni instrument vključili strukturirani vprašalnik odprtega in zaprtega tipa. Rezultati: Iz odgovorov udeležencev rehabilitacijske vadbe v okviru koronarnega društva je razvidno, da kajenje pri vadečih skoraj ni prisotno, alkohol pa uživajo omejeno oziroma v zelo majhnih količinah. Večina anketiranih meni, da se prehranjuje zdravo, saj na njihovem jedilniku prevladujeta zelenjava in sadje. Večina jih tudi meni, da je njihov življenjski slog zdrav. Vadeči koronarni bolniki se zavedajo pomena telesne dejavnosti, saj jih je večina redno aktivnih trikrat do štirikrat na teden, tretjina pa celo petkrat ali večkrat tedensko. Razprava in sklep: Z raziskavo smo dokazali in potrdili, da redna rehabilitacijska vadba vpliva na dvig kakovosti življenja koronarnih bolnikov, njihovo boljše počutje, zdravje in večjo socializiranost, kar je še posebno pomembno pri starejših bolnikih. S povečanjem raznolikosti vadbe pa bi lahko k rehabilitacijski vadbi pritegnili več mlajših koronarnih bolnikov.
Ključne besede: koronarni bolnik, rehabilitacijska vadba, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 22.03.2024; Ogledov: 328; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (950,08 KB)

6.
Nosečnost in kajenje
Sara Horvat, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomirana medicinska sestra izvaja zdravstveno-vzgojno delo, še posebej pri nosečnicah, kjer je pomembno, da jim predstavi zdrav življenjski slog ter težave, ki jih prinaša nezdrav življenjski slog. Kajenje predstavlja vzrok za široko problematiko težav, ki nastanejo kot posledica zavestne razvade. Kajenje povzroča odvisnost, resna obolenja in tudi škodljivo vpliva na plod v nosečnosti. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, ki smo ga objavili na spletni strani 1ka. Pri analizi podatkov smo izvedli opisno statistiko. Rezultate smo predstavili v obliki grafov. V naši raziskavi smo ugotovili, da je od 162 anketiranih nosečnic 52 % kadilk, škodljivih vplivov kajenja se zaveda 96,1 % anketirank, kljub temu pa jih 62,7 % ne preneha s kajenjem med nosečnostjo. Ugotovili smo tudi, da večina nosečnic, ki kadijo, poskuša zmanjšati vnos tobaka med nosečnostjo v primerjavi s številom pokajenih cigaret pred zanositvijo. Diplomirane medicinske sestre s pomočjo dobre negovalne anamneze nosečnic in z dokazi podprto zdravstveno nego ugotavljajo pojavnost in pogostost kajenja pri njih. Izobražujejo nosečnice glede zdravega življenjskega sloga, škodljivih vplivov kajenja na plod, svetujejo prenehanje kajenja med nosečnostjo in v času dojenja.
Ključne besede: razvada, diplomirana medicinska sestra, zdravstveno-vzgojno delo, nosečnica
Objavljeno v DKUM: 22.03.2024; Ogledov: 347; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

7.
Kakovost življenja pacientov z amiotrofično lateralno sklerozo
Katja Plemenitaš, 2021, diplomsko delo

Opis: Napredovanje bolezni, izguba telesne neodvisnosti in strah pred smrtjo pacientov z amiotrofično lateralno sklerozo (v nadaljevanju ALS) kaže negativne vidike bolezni in s tem povezano kakovost življenja, zato je pomembno upoštevati vse dejavnike, ki pacientu pomagajo opredeliti kakovost življenja, in spoznati vse dejavnike, ki na kakovost življenja takšnega pacienta vplivajo. Uporabljena je kvalitativna metodologija raziskovanja. Uporabili smo metode opazovanja, poglobljenega intervjuja, analize vsebine in deskriptivno metodo. Določili smo kategorije in podkategorije. Kategorije se nanašajo na ključne elemente oziroma entitete ali atribute, ki smo jih zaznali kot skupne za vse tri intervjuje in se skladajo s postavljenimi raziskovalnimi vprašanji: socialna podpora, psihosocialni vidik in kakovost življenja. Ugotovili smo, da je socialna podpora pacientom z ALS zelo pomembna, predvsem pa dobri odnosi z družino in prijatelji, torej socialni stiki. Prilagajanje kronični bolezni, kot je ALS, zahteva nešteto strategij spoprijemanja s strani pacienta, kar je pokazala tudi naša raziskava. Prišli smo do spoznanj, da je nemoč eden od elementov psihosocialnega vidika, ki vpliva na kakovost življenja teh pacientov. Dejstva so pokazala, da se pri pacientih z ALS pojavijo spremembe tistih dejavnikov, za katere menijo, da so pomembni za vzdrževanje kakovosti življenja. To pomeni, da spremenijo svoja pričakovanja, da se bolj ujemajo z resničnostjo. Dojemanje kakovosti življenja pacientov z ALS je subjektivno in se razlikuje od posameznika do posameznika. Ugotovili smo, da je pri vseh treh intervjuvanih pacientih skupna nit upanje.
Ključne besede: amiotrofična lateralna skleroza, kakovost življenja, kvalitativna metoda, pacient, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 22.03.2024; Ogledov: 268; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (781,99 KB)

8.
Komponente slikovnih sistemov v endoskopski kirurgiji
Rosana Drol, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Endoskopsko kirurgijo opisujejo kot minimalno invazivno metodo, ki ima več različnih prednosti. Te prednosti so: skrajšana hospitalizacija, manj večjih ter dolgih operacij, okrevanje po endoskopski operaciji je krajše, kar pomeni boljši ekonomski status za bolnišnico. Metode: Raziskali smo, katero opremo uporablja operacijski blok in pri tem izpostavili tisto, ki se najpogosteje uporablja pri endoskopskih operacijah. Prikazali smo značilnosti opreme, kako se uporablja, in s kakšnimi težavami se lahko srečamo. Pri vsem so nam pomagale operacijske medicinske sestre. Rezultati: Analizirali smo opremo, ki se uporablja pri endoskopskih operacijah. Pri tem smo predstavili najpomembnejše komponente, ki so potrebne za kirurga. Preverili smo, na kaj je treba biti pozoren pri izbiri svetlobnih kablov. Pomembna lastnost optičnega kabla je njegova sestava – to so lahko steklena vlakna ali tekočina. Sestava komponente vira svetlobe je lahko treh vrst. Endoskop je lahko fleksibilni oz. upogljiv ali togi. Videoendoskop je sestavljen iz kontrolnega, vstavnega in priključnega dela. Kamera je pomemben člen v endoskopiji. Imamo kamere z enim čipom, dvema, ali tremi čipi. Operacijska medicinska sestra je pomemben člen pri vzpostavitvi endoskopskih komponent, ki jih kirurg potrebuje za svojo operacijo. Razprava in sklep: Obvladovanje različnih komponent pri endoskopski operaciji je izrednega pomena za dobro delovanje tima. Pomembno je, da je operacijska medicinska sestra seznanjena z delovanjem komponent, da ob morebitnih težavah lahko pravilno ukrepa.
Ključne besede: endoskopija, svetlobni kabel, kamera, operacijska medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 22.02.2024; Ogledov: 266; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (3,79 MB)

9.
Uvajanje novozaposlenih diplomantov s področja zdravstvene nege na urgenci
Valerija Sikole, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Po vsem svetu primanjkuje medicinskih sester, saj izkušene zapuščajo delovno mesto zaradi nezadovoljstva pri delu. Ker je potreba po kadru in zapolnitvi prostih delovnih mest vse večja, je bilo veliko medicinskih sester začetnic primoranih opravljati delo na zahtevnejših oddelkih brez ustreznega predhodnega usposabljanja, kar predstavlja tveganje za pojav neželenih dogodkov. Veliko vlogo pri uvajanju imajo klinični mentorji. Metode: V magistrskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo. Pridobivanje podatkov je potekalo s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega je odgovorilo 106 anketiranih. Statistično obdelavo podatkov smo opravili s statističnim programom IBM SPSS, V25.0. Rezultati: Ugotovili smo, da je za uspešno uvajanje novozaposlenih pomembno, da je izdelan načrt uvajanja, s katerim se časovno spremlja napredek (M = 4,21, SD = 0,765). Pomembno vlogo pri uvajanju ima mentor, ki mora biti izkušena, spoštljiva, potrpežljiva, odgovorna in empatična oseba (M = 4,62, SD = 0,609). Novozaposleni so mnenja, da z mentorjem glede na njihova pričakovanja preživijo premalo časa (M = 3,23, SD = 1,173), posledično pa večino znanja in izkušenj pridobijo od drugih sodelavcev (M = 4,31, SD = 0,735). Razprava in sklep: V urgentnih centrih po Sloveniji je kar dobro poskrbljeno glede uvajanja novozaposlenih. Za novozaposlene je uvajanje ključnega pomena za njihov obstoj na delovišču in pri gradnji nadalnje kariere. Pomembno je zagotoviti, da se novozaposleni počutijo dobrodošle in sprejete na delovnem mestu.
Ključne besede: uvajanje, novozaposleni, zdravstvena nega, medicinska sestra, urgenca
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 437; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

10.
Vpliv organizacijskega vedenja na medicinske sestre v zdravstveni negi
Nikolina Ilievska, 2023, magistrsko delo

Opis: Organizacijsko vedenje ima ključno vlogo pri oblikovanju delovnega okolja v zdravstvenih ustanovah, zlasti za medicinske sestre. Ta pregled literature se poglablja v zapleten odnos med organizacijskim vedenjem in medicinskimi sestrami ter razkriva teme in spoznanja, na katerih temelji to dinamično medsebojno delovanje. Izvedli smo pregled z analizo in sintezo znanstvene literature. Uporabljena je deskriptivna metoda in metoda kompilacije znanstvene ter strokovne literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah: Science Direct, PubMed, SAGE, CINAHL in COBISS. Uporabljena je bila tematska analiza. Od 318 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih sedem člankov. V naši raziskavi smo s pomočjo tematske analize identificirali glavno temo »Vpliv organizacijskega vedenja na medicinske sestre v zdravstveni negi« in dve podtemi »Osredotočenost na organizacijsko vedenje« ter »Pokazatelji dobrega počutja v organizaciji«. Prepoznavanje in obravnavanje vpliva organizacijskega vedenja na medicinske sestre ni le moralni imperativ, temveč tudi strateška potreba zdravstvenih organizacij. Ta raziskava služi kot poziv k ukrepanju in poziva zdravstvene organizacije, da sprejmejo proaktivne ukrepe za vzpostavitev bolj podpornega in v paciente usmerjenega zdravstvenega sistema.
Ključne besede: Organizacijsko vedenje, medicinska sestra, zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 440; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

Iskanje izvedeno v 1.76 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici