Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen koncept in področje personalizirane medicine, ki je zelo aktualen tudi v Sloveniji, saj je bilo na to temo opravljenih že kar nekaj razprav in je vedno bolj prisotno tudi na naših tleh. Sam koncept personalizirane medicine je osnovan na spoznanju, da se pacienti kljub enaki diagnozi in enaki zdravstveni obravnavi različno odzovejo na samo zdravljenje. Po drugi strani pa lahko personalizacijo medicine razumemo tudi kot korelacijo odnosa med zdravnikom in pacientom na bolj osebni ravni. Diplomska naloga temelji predvsem na personalizirani medicini kot medicini, ki upošteva za diagnosticiranje, zdravljenje, preiskave in ostale medicinske ukrepe posameznikov genetski zapis. Zdravljenje je tako lahko dosti bolj učinkovito, saj se za ta namen upoštevajo lastnosti vsakega posameznika posebej, saj je tudi genetski zapis od posameznika do posameznika različen, čeprav se ob tem porajajo različne pravne in etične dileme. V sklopu pisanja diplomske naloge so preučeni tudi pravni viri, ki se neposredno ali posredno nanašajo na področje personalizirane medicine, in sicer tako na nacionalni kot tudi mednarodni ravni. Hitremu razvojem znanosti na področju medicine, kjer se nenehno porajajo nova spoznanja in ugotovitve, pa zakonodaja težko sledi, odpirajo se tudi številna etična vprašanja in v prihodnje bo definitivno potrebno, da bo to področje normativno bolj urejeno.
Ključne besede: personalizirana medicina, osebni pristop, Oviedska konvencija, biološki označevalci, Zakon o pacientovih pravicah, medicinska etika
Objavljeno: 10.12.2015; Ogledov: 1170; Prenosov: 183
Celotno besedilo (856,06 KB)

Opis: Dobra komunikacija je temelj kvalitetnega odnosa medicinske sestre s svojci. Medicinske sestre se pri vsakodnevnem delu srečujejo s svojci, ki jih zanima stanje pacienta. Pri podajanju informacij svojcem se pojavijo pravne in etične dileme s strani medicinske sestre, saj le ta lahko poda informacije, ki se tičejo le zdravstvene nege in oskrbe pacienta, za kar je lahko medicinska sestra tudi kazensko, odškodninsko in moralno odgovorna. Namen raziskave je predstavitev odgovornosti in kompetenc medicinske sestre pri podajanju informacij pacientovim svojcem ter ugotovitev vzroka nepravilnosti podajanja informacij svojcem pacienta s strani medicinske sestre. V raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo. Najprej smo uporabili deskriptivno metodo dela, ki je zajela pregled in analizo literature, iskanje literature po bazah podatkov in knjižnicah. Za raziskovalni inštrument smo uporabili delno strukturiran anketni vprašalnik, ki je zajemal 19 vprašanj. Uporabljen je bil naključni vzorec (n = 302) iz treh slovenskih bolnišnic. Podatki so bili zbrani, analizirani in predstavljeni s pomočjo programov Microsoft Office Word 2010, Excel 2010, IBM SPSS 20.0 ter spletno stranjo www.1ka.si. Raziskava je pokazala, da 51 % anketirancev podaja informacije svojcem, katere niso v njihovi pristojnosti, bodisi zaradi odsotnosti zdravnika, pritiska s strani svojcev (predvsem zaradi nerazumevanja informacij, negotovosti svojcev, strah svojcev pred zdravniki) ali po navodilu zdravnika. Prav tako je bilo z raziskavo potrjeno, da se medicinske sestre, ki posredujejo informacije pacientovim svojcem o njihovem zdravstvenem stanju, večkrat znajdejo v etičnih dilemah od sester, ki le teh ne posredujejo. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da je v Sloveniji premalo literature o kompetencah in odgovornostih medicinskih sester, ter da si večina (98 % anketirancev) medicinskih sester želi, da bi natančno opredelili, katere so pristojnosti medicinske sestre pri podajanju informacij ter da bi bilo le to dosegljivo na vpogled vsem medicinskim sestram. Po mnenju anketirancev je v Sloveniji na temo podajanja informacij svojcem premalo dosegljive literature, potreba je po natančnejši opredelitvi pristojnosti medicinske sestre pri podajanju informacij svojcem.
Ključne besede: medicinska sestra, svojci, medsebojni odnos, komunikacija, etika, pravo, podajanje informacij.
Objavljeno: 23.03.2015; Ogledov: 1854; Prenosov: 260
Celotno besedilo (2,39 MB)

Opis: Pojasnilna dolžnost je dolžnost zdravnika, da pacienta seznani z diagnozo, z možnimi načini zdravljenja in rehabilitacijo, z nevarnostmi, ki so povezane s posameznimi posegi, in tudi s posledicami, do katerih lahko pride, če bo medicinsko pomoč odklonil. Privolitev je relevantna samo, če je bila volja pacienta izoblikovana na podlagi pogovora z zdravnikom, ki je pacientu temeljito pojasnil celoten položaj. Šele, ko zdravnik svojo obveznost ustrezno izpolni, je mogoče privolitvi pacienta dati pravi pomen, saj le obveščenost zagotavlja možnost odločanja. V Republiki Sloveniji je pojasnilna dolžnost ustavno in zakonsko urejena, pomembna pa so tudi normativno zapisana etična priporočila. Pri nas je najpomembnejši Zakon o pacientovih pravicah, ki med drugim določa tudi posamezne vrste pojasnil, in sicer pojasnilo tveganja, terapevtsko pojasnilo in pojasnilo diagnoze. Potrebno pa je omeniti tudi nepravo pojasnilo, ki ga predstavljata terapevtsko pojasnilo in pojasnilo o finančnih posledicah posega. Na splošno mora biti pojasnilo takšno, da omogoči pacientu razumeti bistvo, pomen in razsežnost zdravljenja ter njegove prednosti in slabosti. Načeloma zadostuje, da je zdravnikovo pojasnilo dano pacientu ustno, kot dopolnitev ustnega razgovora pa se uporabljajo različni obrazci v obliki pojasnitvenega kataloga. Pacient ima pravico do pojasnila, vendar se lahko tej pravici tudi odpove, v določenih primerih pa je dopustno pojasnilno dolžnost omejiti zaradi varovanja pacientovih koristi – gre za tako imenovani zdravnikov terapevtski privilegij. V primeru kršitve pojasnilne dolžnosti gre za civilni delikt, ki ima ob izpolnjenih predpostavkah za posledico odškodninsko odgovornost. Te predpostavke so: nedopustno ravnanje zdravnika (nedopustno škodljivo dejstvo), nedopustna škoda, vzročna zveza in odgovornost. V našem pravnem sistemu je v zdravstvu uveljavljena subjektivna odškodninska odgovornost, vendar se pojavljajo tendence k vzpostavitvi objektivne odgovornosti.
Ključne besede: Pojasnilna dolžnost, pacient, zdravnik, odgovornost, odškodnina, medicinska etika, terapevtski privilegij.
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 3944; Prenosov: 747
Celotno besedilo (1,12 MB)

Opis: V magistrskem delu smo opisali pomen etike v zdravstveni negi, ki je osnova medicinskim sestram za etično razmišljanje in odločanje ob dilemah v vsakodnevni praksi zdravstvene nege. Poznavanje teorij etike in procesa etičnega odločanja pripomorejo k razvijanju sposobnosti, ki jih medicinska sestra potrebuje za etično ravnanje ob strokovni napaki v zdravstveni negi. Opredelili smo strokovno napako v zdravstveni negi in osnove kazenskega prava, ki se nanašajo na strokovno delo medicinskih sester. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika delno odprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 186 članov negovalnega tima iz različnih delovnih področij splošne bolnišnice. Dobljene podatke smo predstavili s pomočjo računalniških programov Microsoft Excel in SPSS, s katerim smo izvedli statistično analizo. Uporabili smo metodo enostavne regresije. Rezultati. Raziskava je pokazala, da člani negovalnega tima delujejo etično in v skladu s Kodeksom etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Poznavanje kazenske odgovornosti v zdravstveni negi ni zadovoljivo. Sklep. Člani negovalnega tima morajo poznati kazensko odgovornost v svojem poklicu, zato so nujno potrebna dodatna izobraževanjih s področja kazenskega prava.
Ključne besede: strokovna napaka v zdravstveni negi, etika, odgovornost, kazenske sankcije, medicinska sestra
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 6464; Prenosov: 1661 
(1 glas)
Celotno besedilo (3,73 MB)

Opis: Zdravstvena nega je edinstvena etična praksa, ker predstavlja poseben način vstopanja v svet drugih ljudi. Vstopanje v življenja drugih mora biti dobro, pravilno in koristno, da doseže pričakovani cilj - pomoč posamezniku pri zadovoljevanju njegovih individualnih potreb. Posameznikovo presojanje o tem, kaj je prav in kaj ne, se odraža v individualni oceni moralnega. Saj ima vsakdo ima svoja stališča, prepričanja in vrednote o obsegu, širini in pomenu določenega dejanja in ravnanja. Število situacij, ko se pri svojem delu medicinske sestre srečujejo s številnimi etičnimi vprašanji, dilemami, stiskami, in z odločitvami je nepregledno.
Ključne besede: etika, etični problemi in dileme, medicinska sestra, psihiatrija, psihiatrična zdravstvena nega, osnovne življenjske aktivnosti, pacient
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 7369; Prenosov: 1690
Celotno besedilo (569,14 KB)